OBLETNICA
Velenjski premogovnik na znamki
Ob 70-letnici delovanja so se odločili izdati znamke na temo geologije.
Odpri galerijo
Rudarski SREČNO je v Šaleški dolini še kako zakoreninjen. FOTO: Peter Venišnik
Ob 70-letnici delovanja Slovenskega geološkega društva je izšlo devet znamk, med njimi tudi znamka Premogovnika Velenje, na kateri je upodobljen odkop v jami velenjskega premogovnika. Fotografija je delo avtorja Mirana Beškovnika, ki je sicer zaposlen v Premogovniku Velenje, s fotografiranjem pa se ukvarja ljubiteljsko.
»S pridobivanjem geoloških informacij se v premogovniku ukvarjamo že od začetka obratovanja, geološke raziskave pa so potekale že veliko pred letom 1875, ko je Premogovnik Velenje začel obratovati,« pravijo v velenjskem premogovniku. Dobro poznavanje geološke zgradbe in pridobljene izkušnje ob spremljanju sestave tal na območju Šaleške doline v zadnjih letih s pridom uporabljajo pri različnih delih tudi zunaj njihovega področja, zato je sodelovanje med obema institucijama stalnica. »Rezultate raziskovalnega dela vedno ovrednotimo in strokovno interpretiramo za čim boljše ugotavljanje lege premogovih plasti v prostoru, da lahko nato načrtujemo odkopavanje v nahajališču,« je povedal vodja področja raziskav in projektiranja v premogovniku dr. Gregor Jeromel. »Pri izdelavi rudarskih projektov podajamo hidrogeološke osnove za potrebe projektiranja podzemnih objektov ter podatke, ki so potrebni za izračun dovoljenih odkopnih višin in zagotovitev varnega odkopavanja. Zaradi zagotavljanja učinkovitega odvodnjavanja in monitoringa je treba pravočasno načrtovati in izvajati ustrezne ukrepe.« Proces sanacije in rekultivacije pridobivalnega področja Premogovnika Velenje se bo nadaljeval tudi po zaključku odkopavanja z deli, ki tehnično zajemajo tudi hidrološki in geomehanski monitoring, ta pa se bo izvajal še vsaj petnajst let po koncu odkopavanja premoga v Šaleški dolini.
Slovensko geološko društvo se je ob 70-letnici delovanja odločilo, da izda devet novih znamk na temo geologije. Med njimi je, kot rečeno, tudi znamka, na kateri je upodobljen odkop v Premogovniku Velenje. Dolgoletno tvorno sodelovanje Premogovnika Velenje in Slovenskega geološkega društva je izjemno pomembno, redne geološke raziskave so ustaljene in predstavljajo osnovo za delo. Geološke značilnosti Šaleške doline, vlogo v slovenskem energetskem prostoru ter vplive na okolje in prostor so oktobra 2018 predstavili tudi na zaključnem srečanju enega največjih dogodkov s področja geoznanosti pri nas, 5. Slovenskem geološkem kongresu, ki je potekal v Velenju.
Sicer pa je Premogovnik Velenje letos v začetku julija, na dan rudarjev, pripravil jubilejni 60. skok čez kožo, na katerem so po stari šegi v rudarski stan sprejeli 42 novincev, čez kožo pa so znova skočili tudi upokojeni rudarji, ki so to prvič opravili pred 60 leti. Ministrstvo za kulturo je maja letos na podlagi zakona o varstvu kulturne dediščine izdalo sklep o vpisu skoka čez kožo tudi v register nesnovne kulturne dediščine. Šega je z rudarstvom v Sloveniji močno povezana, dogodek pa je globoko zakoreninjen v lokalnih skupnostih, povezanih s tradicijo rudarstva.
»S pridobivanjem geoloških informacij se v premogovniku ukvarjamo že od začetka obratovanja, geološke raziskave pa so potekale že veliko pred letom 1875, ko je Premogovnik Velenje začel obratovati,« pravijo v velenjskem premogovniku. Dobro poznavanje geološke zgradbe in pridobljene izkušnje ob spremljanju sestave tal na območju Šaleške doline v zadnjih letih s pridom uporabljajo pri različnih delih tudi zunaj njihovega področja, zato je sodelovanje med obema institucijama stalnica. »Rezultate raziskovalnega dela vedno ovrednotimo in strokovno interpretiramo za čim boljše ugotavljanje lege premogovih plasti v prostoru, da lahko nato načrtujemo odkopavanje v nahajališču,« je povedal vodja področja raziskav in projektiranja v premogovniku dr. Gregor Jeromel. »Pri izdelavi rudarskih projektov podajamo hidrogeološke osnove za potrebe projektiranja podzemnih objektov ter podatke, ki so potrebni za izračun dovoljenih odkopnih višin in zagotovitev varnega odkopavanja. Zaradi zagotavljanja učinkovitega odvodnjavanja in monitoringa je treba pravočasno načrtovati in izvajati ustrezne ukrepe.« Proces sanacije in rekultivacije pridobivalnega področja Premogovnika Velenje se bo nadaljeval tudi po zaključku odkopavanja z deli, ki tehnično zajemajo tudi hidrološki in geomehanski monitoring, ta pa se bo izvajal še vsaj petnajst let po koncu odkopavanja premoga v Šaleški dolini.
Slovensko geološko društvo se je ob 70-letnici delovanja odločilo, da izda devet novih znamk na temo geologije. Med njimi je, kot rečeno, tudi znamka, na kateri je upodobljen odkop v Premogovniku Velenje. Dolgoletno tvorno sodelovanje Premogovnika Velenje in Slovenskega geološkega društva je izjemno pomembno, redne geološke raziskave so ustaljene in predstavljajo osnovo za delo. Geološke značilnosti Šaleške doline, vlogo v slovenskem energetskem prostoru ter vplive na okolje in prostor so oktobra 2018 predstavili tudi na zaključnem srečanju enega največjih dogodkov s področja geoznanosti pri nas, 5. Slovenskem geološkem kongresu, ki je potekal v Velenju.
Sicer pa je Premogovnik Velenje letos v začetku julija, na dan rudarjev, pripravil jubilejni 60. skok čez kožo, na katerem so po stari šegi v rudarski stan sprejeli 42 novincev, čez kožo pa so znova skočili tudi upokojeni rudarji, ki so to prvič opravili pred 60 leti. Ministrstvo za kulturo je maja letos na podlagi zakona o varstvu kulturne dediščine izdalo sklep o vpisu skoka čez kožo tudi v register nesnovne kulturne dediščine. Šega je z rudarstvom v Sloveniji močno povezana, dogodek pa je globoko zakoreninjen v lokalnih skupnostih, povezanih s tradicijo rudarstva.
