Utapljamo se v lastnem dreku, grozijo nam višje položnice za komunalo

Potem ko se je Madžarska odločila zapreti svoje meje za uvoz komunalnega blata, na ministrstvu za okolje in prostor iščejo alternativne rešitve. »V prvi vrsti iščemo še kakšno drugo evropsko državo, ki bo v tem času prevzemala to blato, iščemo pa tudi še res nujne, začasne rešitve pri nas,« je v državnem zboru povedal okoljski minister Simon Zajc.

Madžarska ne bo več evropsko stranišče

Slovenija na Madžarsko letno izvozi okoli 70.000 ton blata iz komunalnih čistilnih naprav, poletna odločitev Madžarske, da ne bo več evropsko stranišče, pa za Slovenijo pomeni resne težave. Trenutno okoli 10.000 ton komunalnega blata sežgemo doma, in sicer v Celju in Anhovem, nekatere čistilne naprave del blata izkoristijo tudi same. A vendarle je Slovenija v tej luči močno odvisna od izvoza, zlasti na Madžarsko.

Franc Rosec (SDS) je tako ob začetku decembrske seje državnega zbora v ponedeljek Zajca povprašal o problematiki komunalnega blata. Zajc je priznal, da je to »moj novi problem«. Kot je pojasnil, je čiščenje odpadnih komunalnih voda gospodarska javna služba, medtem pa je ravnanje s komunalnim blatom tržna dejavnost. »Ker je bilo ceneje blato izvažati v tujino, predvsem na Madžarsko, se pri nas ni vzpostavil sistem. Zdaj ko so se na Madžarskem odločili zapreti mejo, pa je to problem države in se pričakuje, da po hitrem postopku najde neke rešitve,« je izpostavil minister.

Kot je dodal, so upravljavci čistilnih naprav v preteklih letih težko upravičili, da bi blato oddajali doma za višje stroške. »Vemo, kdo so ustanoviteljice čistilnih naprav. To so župani, občine, oni so zahtevali, da se gre v najcenejšo varianto, ker je to najbolj ugodno za občane. Zdaj se je to izkazalo za strel v koleno, ker se bodo pa te položnice zaradi takšnih odločitev, takrat razumnih seveda, povišale,« je dejal.

Minister svari pred višjimi položnicami

V tem trenutku Slovenija v drugih državah, poleg Avstrije in Madžarske, preverja potencialne proste kapacitete za sprejem tega blata in ceno, je pojasnil Zajc. »Ob tem se je treba zavedati, kaj bo pomenilo za stroške, če, recimo, najdemo kapacitete na severu Francije. Ti stroški se bodo na koncu poznali na položnicah,« je posvaril.

V dveh letih do domače predelave komunalnega blata

Minister si sicer želi, da bi v približno dveh letih vzpostavili sistem za ravnanje s komunalnim blatom v Sloveniji. To bi pomenilo tako domačo možnost sušenja, da se lahko blato pripravi na sosežig ali izvoz, kot tudi objekt za sežig v Sloveniji, je dejal. Minister si želi, da bi bili doma sposobni poskrbeti za vsaj 80 odstotkov blata, da razni pretresi v tujini ne bi pomenili, da klone celoten sistem.

V vmesnem času pa država upa, da bodo začasno našli kakšno drugo evropsko državo, ki bo pripravljena prevzemati blato. »Iščemo pa tudi še tiste res nujne, začasne rešitve pri nas. Pa upam, da jih ne bo treba zares uveljaviti,« je še dodal minister.