Umetna ali naravna smrečica?
V predprazničnem času, ko izbiro simbolike božično-novoletnih praznikov že nekaj let tehtamo v luči čim manjšega obremenjevanja okolja, se je smiselno vprašati, kaj nam prazniki in z njimi običaji osebno pomenijo. Si želite vonja smrekovih iglic, ne glede na to, da boste morali večkrat poprijeti za sesalec, ali pa boste segli po umetnem dreveščku, za katerega že leta vemo, da ima velik ogljični odtis?
Pogled v zgodovino hitro pokaže, da so starodavne kulture zimzelenemu rastlinju pripisovale posebno življenjsko moč. V obredih je bilo uporabljeno v povezavi z zimskim obratom sonca, ki je za človeka pomenil vrnitev iz neke otrplosti – kot simbol življenja, upanja in veselja. Danes, ko ves svet opozarja na izrazite okoljske spremembe, se je tako smiselno vprašati, kakšno smrečico izbrati, pri tem pa čim manj obremeniti okolje. Naj vam pri vaši pomembni izbiri pomagamo.
Najmanjši bo ogljični odtis, če se bomo odločili za smrečice iz lesa, kartona in drugih morda že uporabljenih materialov, še posebno če jih lahko znova recikliramo. Ali pa da med sprehodom po gozdu poberemo nekaj smrekovih vejic in jih po lastni domišljiji preoblikujemo v namizni aranžma, ki bo prav tako zagotovil praznično vzdušje. Smrečico lahko tudi najamete. Za katero koli se že odločite, jo lahko naročite tudi po spletu, opozarjamo le, da nakup opravite pravočasno.
Umetne smrečice so se pojavile konec 19. stoletja v Nemčiji kot eden od odgovorov na pretirano izsekavanje gozdov. Do 80. let 20. stoletja, ko so umetna drevesca izpodrivala naravna, je veljalo, da z izbiro plastičnega pri življenju ohranjamo pravo smrečico, ki s fotosintezo zmanjšuje delež ogljikovega dioksida. A dejstvo je, da je treba upoštevati tudi rabo energije, potrebne za pridobivanje tako surovin kot izdelavo pa tudi prevoz do kupca, zato je izbira umetne smrečice v bistvu slaba. PVC, iz katerega so narejene, pridobivajo iz nafte ob veliki porabi energije in vode.
Da ne govorimo o dejstvu, da večina izdelkov prihaja iz daljne Kitajske. Sicer pa lahko tudi njihove cene segajo v nebo. Tako vas lahko petmetrska umetna smrečica stane neverjetnih 759 evrov, povprečno pa je treba zanjo odšteti okoli 70 evrov.
Še vedno imamo radi naravna drevesa, zlasti smreko in jelko. Ponudba v decembrskih dneh je velika, na voljo so drevesa različnih oblik in velikosti. Posekana na slovenski trg prihajajo predvsem iz dveh koncev, iz Slovenije in severa Evrope, kjer v velikih nasadih gojijo iglavce prav za ta namen. V zavodu za gozdove že leta skrbijo za to, da so smrečice, ki pridejo na trg, posekane na rastiščih, na katerih ni narejena okoljska škoda, ogljičnega odtisa pa ne obremenjuje poraba goriva za transport z drugega konca Evrope.
760
evrov stane petmetrsko umetno drevesce.
Drevesa, vzgojena za prodajo, so označena z nalepko Zavoda za gozdove Slovenije, ki dokazuje, da so pridobljena brez škode za gozd in je bil vpliv na okolje minimalen. Cene so odvisne od velikosti rezanih smrečic ter vrste drevesa, povprečno je zanje treba odšteti od 40 do 150 evrov.
Umetne smrečice imajo večji ogljični odtis kot naravne.
Da pa bi tudi ta ohranili pri življenju, se lahko odločite za nakup drevesca v loncu. Če imate možnost, lahko smrečico skupaj z loncem postavite na vrtu, s čimer ne zmotimo njenega naravnega ritma rasti. In jo spomladi morda skupaj z loncem posadite v zemljo, saj jo lahko naslednje leto znova uporabite. Za manjšo škodo okolju je tudi bolje izbrati smrečico kot jelko, ker se hitreje obnavljajo. Za zimzeleno drevo v loncu je treba odšteti od 50 do 120 evrov.
