PRAZNIKI

Umetna ali naravna smrečica?

Z izbiro drevesca, s katerim boste ustvarili praznično vzdušje, vplivate na okolje; najbolj ekološka so v loncu.
Fotografija: Izbira je velika. FOTO: MAVRIC PIVK
Odpri galerijo
Izbira je velika. FOTO: MAVRIC PIVK

V predprazničnem času, ko izbiro simbolike božično-novoletnih praznikov že nekaj let tehtamo v luči čim manjšega obremenjevanja okolja, se je smiselno vprašati, kaj nam prazniki in z njimi običaji osebno pomenijo. Si želite vonja smrekovih iglic, ne glede na to, da boste morali večkrat poprijeti za sesalec, ali pa boste segli po umetnem dreveščku, za katerega že leta vemo, da ima velik ogljični odtis?

Trgovci ponujajo vrsto različnih drevesc. FOTO: MAVRIC PIVK
Trgovci ponujajo vrsto različnih drevesc. FOTO: MAVRIC PIVK

Pogled v zgodovino hitro pokaže, da so starodavne kulture zimzelenemu rastlinju pripisovale posebno življenjsko moč. V obredih je bilo uporabljeno v povezavi z zimskim obratom sonca, ki je za človeka pomenil vrnitev iz neke otrplosti – kot simbol življenja, upanja in veselja. Danes, ko ves svet opozarja na izrazite okoljske spremembe, se je tako smiselno vprašati, kakšno smrečico izbrati, pri tem pa čim manj obremeniti okolje. Naj vam pri vaši pomembni izbiri pomagamo.

Umetne smrečice so se pojavile konec 19. stoletja v Nemčiji kot eden od odgovorov na pretirano izsekavanje gozdov. Do 80. let 20. stoletja, ko so umetna drevesca izpodrivala naravna, je veljalo, da z izbiro plastičnega pri življenju ohranjamo pravo smrečico, ki s fotosintezo zmanjšuje delež ogljikovega dioksida. A dejstvo je, da je treba upoštevati tudi rabo energije, potrebne za pridobivanje tako surovin kot izdelavo pa tudi prevoz do kupca, zato je izbira umetne smrečice v bistvu slaba. PVC, iz katerega so narejene, pridobivajo iz nafte ob veliki porabi energije in vode.

Da ne govorimo o dejstvu, da večina izdelkov prihaja iz daljne Kitajske. Sicer pa lahko tudi njihove cene segajo v nebo. Tako vas lahko petmetrska umetna smrečica stane neverjetnih 759 evrov, povprečno pa je treba zanjo odšteti okoli 70 evrov.

Krasi lahko tudi vaš vrt. FOTO: IGOR MODIC
Krasi lahko tudi vaš vrt. FOTO: IGOR MODIC

Še vedno imamo radi naravna drevesa, zlasti smreko in jelko. Ponudba v decembrskih dneh je velika, na voljo so drevesa različnih oblik in velikosti. Posekana na slovenski trg prihajajo predvsem iz dveh koncev, iz Slovenije in severa Evrope, kjer v velikih nasadih gojijo iglavce prav za ta namen. V zavodu za gozdove že leta skrbijo za to, da so smrečice, ki pridejo na trg, posekane na rastiščih, na katerih ni narejena okoljska škoda, ogljičnega odtisa pa ne obremenjuje poraba goriva za transport z drugega konca Evrope.

Drevesa, vzgojena za prodajo, so označena z nalepko Zavoda za gozdove Slovenije, ki dokazuje, da so pridobljena brez škode za gozd in je bil vpliv na okolje minimalen. Cene so odvisne od velikosti rezanih smrečic ter vrste drevesa, povprečno je zanje treba odšteti od 40 do 150 evrov.

Da pa bi tudi ta ohranili pri življenju, se lahko odločite za nakup drevesca v loncu. Če imate možnost, lahko smrečico skupaj z loncem postavite na vrtu, s čimer ne zmotimo njenega naravnega ritma rasti. In jo spomladi morda skupaj z loncem posadite v zemljo, saj jo lahko naslednje leto znova uporabite. Za manjšo škodo okolju je tudi bolje izbrati smrečico kot jelko, ker se hitreje obnavljajo. Za zimzeleno drevo v loncu je treba odšteti od 50 do 120 evrov. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas