PRED NOVIM ŠOLSKIM LETOM

To so razlogi za slabo precepljenost učiteljev

O razlogih za slabo precepljenost smo povprašali Gregorja Pečana in Branimirja Štruklja.
Fotografija: Cepljenje učiteljev. FOTO: Leon Vidic, Delo
Odpri galerijo
Cepljenje učiteljev. FOTO: Leon Vidic, Delo

V Sloveniji je po zadnjih podatkih polno cepljenih le malo več kot 40 odstotkov prebivalstva. Pred novim šolskim letom pa skrbi tudi podatek, da je precej slaba precepljenost tudi med učitelji. Natančnih podatkov sicer ni, po nekaterih ocenah pa naj bi se cepila le polovica zaposlenih v šolstvu. Pred začetkom novega šolskega leta zato močno razburja tudi ukinitev brezplačnega testiranja. 

image_alt
Krek: Pričakujemo lahko katastrofalno zimo


Medtem ko v Avstriji že razpravljajo o obveznem cepljenju učiteljev, napovedujejo ga tudi v Italiji, smo o razlogih za tako slab odziv med učitelji povprašali dva najvidnejša predstavnika šolnikov v zvezi z ukrepi za omejevanje covida Gregorja Pečana, predsednika Združenja osnovnošolskih ravnateljev, in predsednika Sviza Branimirja Štruklja.
 

Zakaj tako malo cepljenih učiteljev?


»Povem vam lahko svoje osebno stališče. Gre za svobodo izbire vsake posameznika, vsak se zase odloči, ali se bo cepil ali ne. Sam sem se cepil, saj zaupam v znanost. To, da je stopnja zaupanja v cepljenje nižja kot drugod, je treba po moji oceni iskati razlog v nenavadnih ukrepih, ki jih je pogosto sprejemala naša politika. Velikokrat so izbrane odločitve in ukrepi zaudarjali po politiki, namesto da bi bilo jasno in transparentno, da gre za predlog stroke. Tako je zaupanje v te odločitve kopnelo in je trenutno na izredno nizki točki, ko je pravzaprav dvom o katerih koli institucijah in strokah ves čas prisoten. Imamo paradoksalno situacijo: človek pripelje avto k mehaniku in mu povsem zaupa, da mu ga bo dobro popravil, ker je pač strokovnjak na svojem področju, hkrati pa ne zaupa vrhunskim strokovnjakom s področja medicine, da bodo našli dobro rešitev za njegovo zdravje,« je o slabi precepljenosti povedal Pečan.

image_alt
Ravnatelji na nogah: Kaj naj storimo z nekom, ki noče nositi maske?


Štrukelj je ob tem poudaril, da je precepljenost med učitelji višja, kot je splošna precepljenost slovenskega prebivalstva. »Zadržek ne obstaja le med učitelji, v Sloveniji imamo po podatkih Eurotata najvišjo stopnjo nezaupanja v cepljenje v Evropi. Takšno je splošno vzdušje, ki me skrbi. Sem zagovornik cepljenja, a izvzeti odgovornosti vlade, ki je včasih na zelo nenavaden način komunicirala v zvezi z epidemijo, ni mogoče. To je sicer morda preveč enostaven in nepravičen odgovor. Dejstvo je, da imamo visoko rezerviranost. Kot kažejo podatki, je tega več v vzhodnih evropskih državah kot na severu in na zahodu.«
 

Spodbuda k cepljenju


Ali bosta morda tudi sama, glede na njuni vidni vlogi v pogovorih z odločevalci, v zvezi z ukrepi, ki zadevajo šolstvo, pozvala učitelje k cepljenju?

Pečan pravi, da se je cepil prvi v svojem zavodu in s tem dal pomemben zgled drugim ter morda naredil več »kot politiki, ki so jih polna usta vabil k cepljenju«. »V mojih očeh se je kakovostna kampanja vabljenja k cepljenju začela šele ob nastopu zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja. Ravnatelji in vodstva šol nismo tukaj zato, da bi delali propagando za cepljenje, saj nismo strokovnjaki s tega področja. Ne morem kvalificirano strokovno utemeljevati, zakaj bi bilo dobro, da se učitelji cepijo. Številke govorijo same, s cepivi smo iztrebili veliko število bolezni, ki so bile nekoč usodne za veliko število otrok, od davice, oslovskega kašlja in tako dalje. Zakaj je danes tako nizka stopnja nezaupanja, ko je znanost na veliko višji ravni kot takrat, zakaj ljudje, ki se informirajo na spletu, tako slabo zaupajo strokovnjakom, je raziskovalna naloga za več družboslovnih disciplin,« je odgovoril.

image_alt
Janša se je oglasil še drugič: sporočil, kdaj bi se lahko začeli samotestirati


Štrukelj pravi, da tudi Sviz v vsakem primeru spodbuja k cepljenju. »Nismo za obvezno cepljenje, saj menimo, da bi se odpor tako le še povečal. Avtoritarni način prisiljevanja, omejevanja, groženj in kaznovanja se je v celotni epidemiji izkazal za neustrezen. Smo zagovorniki svobodne odločitve vsakega posameznika, hkrati pa opozarjamo, da je to najučinkovitejši način za obvladovanje epidemije,« je dejal, a priznal, da so tudi znotraj zaposlenih v šolstvu proticepilske skupine. »Svoje člane pozivamo k cepljenju, toda ali je učinkovito, da znani obrazi na vsakem koraku pozivajo k cepljenju, je vprašanje. Tudi ukrep, da se bo treba vsaka dva dni testirati, je bolj siljenje k cepljenju. Smo za argumentiranje, ne pa za grožnje in kaznovanje, to ni ustrezen pristop do ljudi. Jasno pa je, da imajo na tem področju družabna omrežja bistveno večjo moč od raziskovalcev in strokovnjakov, kot je to običajno.«
 

Pozdravljajo predlog samotestiranja


Oba sta pozdravila zadnji predlog s sestanka šolnikov z ministrstvom za šolstvo in ministrstvom za zdravje, in sicer, da bi se tudi učitelji (tako kot dijaki) lahko testirali sami. »Državni sekretar je končno začel govoriti tudi o zaupanju in ne le kaznovalni politiki. Ta bi morda lahko prinesla drugačne rezultate, kot jih imamo danes. Če bo obveljala obveznost PCT-pogoja, bo nekaj od tega treba narediti, se cepiti ali testirati. Na kakšen način bo to potekalo, pa je stvar, ki jo mora predlagati zdravstvena stroka, nato pa jo mora uzakoniti in implementirati naša politika. Prav bi bilo, da sprejemajo kakovostno pripravljene ukrepe, ki jih preveri tudi pravna stroka. To, da se ukrepi izkažejo za neustavne, je malce sramotno,« je še prepričan Pečan.
 
Tudi Štrukelj je pozdravil zlasti spremembo retorike in odnosa do učiteljstva, »ker temelji na zaupanju«. »Ena od velikih težav, ki jih imamo v šolstvu, je, da imajo učitelji občutek, da se jim ne zaupa, da se dvomi o njihovi odgovornosti in da so zreducirani na pasivno množico. To je za učiteljstvo, ki predstavlja izobražen sloj v državi, frustrirajoče in povzroča del pasivne rezistence.«

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas