PREVERJANJE
Policist vohljal po garaži poslanke? Razkrivamo ozadje zgodbe
Poslanka SMC dvomi o upravičenosti vpogledov v njene evidence, informacijska pooblaščenka meni drugače.
Odpri galerijo
Policija naj bi preverjala avtomobil, parkiran v garaži (simbolična fotografija). FOTO: Šuligoj Boris
Minulo nedeljo je Jelko Kacin razburil z izjavo, da je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik prepovedala uporabo seznamov prostovoljno prijavljenih za cepljenje na straneh javne uprave. Ta je to že zanikala in poudarila, da so za počasno cepljenje odgovorni predstavniki oblasti.
Na temo dela informacijske pooblaščenke pa se je oglasila tudi poslanka SMC Monika Gregorčič, ki je na Twitterju zapisala: »Žal je IP del problema in ne del rešitve. Ker raje išče črkobralske izgovore. Kot pri spornih policijskih vpogledih v evidence politikov. Moj primer: 4 nočni vpogledi preko reg. št. mojega avtomobila v zasebni! garaži pod stanovanjskim blokom; za IP pa vse OK. Ne zanima jo, kako/zakaj je policist vstopil!«
Kaj točno se je dogajalo in na kakšen način naj bi jo policisti preverjali, smo povprašali poslanko SMC. Gregorčičeva je pojasnila, da se je v okviru preverjanja morebitne spornosti vpogledov v njene osebne evidence obrnila na Urad informacijskega pooblaščenca (IP), kjer so ji v prvi fazi podali odgovore oz. pojasnila za večino vpogledov.
Med temi je bilo po besedah poslanke tudi pojasnilo štirih vpogledov (10. 7. 2019 ob 5.40 uri, 21. 7. 2019 ob 5.37, 3. 9. 2019 ob 5.40 in 27. 1. 2020 ob 5.49). »Po informacijah, ki sem jih prejela s strani IP, je vse vpoglede opravil isti policist PP Lj.-Center na podlagi vnosa registrske številke mojega vozila v register vozil,« pravi poslanka in dodaja, da je prejela pojasnilo, da je policist v navedenem registru vedno preverjal več vozil hkrati, ki so bila tedaj parkirana v garažni hiši na Mesarski ulici v Ljubljani, podatke pa da je obdeloval zakonito, in sicer zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.
»Ker obrazložitev IP po moji oceni ne vzdrži logične presoje, saj ne gre za javno garažno hišo, temveč za zasebne garaže stanovalcev in najemnikov stanovanj v stanovanjskem naselju, sem IP dodatno pisno zaprosila, da upošteva to dejstvo ter ponovno preveri ustreznost vpogledov in obdelave mojih podatkov (kako oz. na podlagi česa je policist vstopil v te zasebne garažne prostore, ki so fizično varovani - zaklenjeni in se odpirajo le imetnikom kartic),« meni poslanka, ki ji je dvom vzbudilo tudi pogosto, štirikratno preverjanje njenega vozila.
Poslanki naj bi po njenih besedah iz urada informacijskega pooblaščenca odgovorili, da niso pristojni za preverjanje načina vstopa policije v omenjeno garažo. »Ocenjujem, da tudi ta dodatni odgovor nikakor ne pojasni narave teh vpogledov in upravičenosti obdelav mojih osebnih podatkov, do katerih bi lahko prišlo tudi zaradi moje politične izpostavljenosti. Kot članica KNOVS-a sem od poletja 2019 naprej sodelovala pri obravnavi nekaterih občutljivih varnostih tematik, še posebej pa bi lahko bil sporen vpogled 27. 1 .2020, na dan odstopa nekdanjega predsednika vlade,« je še poudarila Gregorčičeva.
Svojo plat zgodbe nam je pojasnila tudi informacijska pooblaščenka. Prelesnikova poudarja, da je njeno delo urejeno z zakonom, »zato so kakršnikoli zaključki o (ne)ustreznosti njegovih ugotovitev vedno v pristojnosti sodišča in ne posameznika, četudi poslanca.«
IP je po njenih besedah v inšpekcijskem nadzoru nad izvajanjem določb ZVOP-1, ki ga je vodil zoper policijo, preverjal zakonitost obdelave osebnih podatkov lastnikov parkiranih vozil tako, da je pridobil izpiske vpogledov v osebne podatke posameznice, iz katerih izhaja v katere osebne podatke je bilo vpogledano, po katerem iskalnem parametru in kdo je vpogledoval.
Iz pridobljenih izpiskov po zagotovilih Prelesnikove izhaja, da je štiri vpoglede opravil policist PP Ljubljana Center in da je bil pri vseh vpogledih kot iskalni parameter uporabil registrsko številko vozila. Policist je na podlagi tega iskalnega parametra vsakokrat opravil le osnovni vpogled v podatke o vozilu in se tako seznanil zgolj z osnovnimi podatki o vozilu ter z osebnim imenom in datumom rojstva lastnice vozila, nadaljnjih vpogledov v podatke o vozilu in v osebne podatke lastnice vozila pa ni opravil.
IP je v prostorih policije vpogledal tudi v dokumentacijo, iz katere izhaja, da je policist vpoglede opravil takrat, ko je imel nadzor garažne hiše določen v opisu svojih delovnih nalog, o opravljeni nalogi in s tem povezanimi obdelavami pa je tudi ustrezno poročal. Iz pregledane dokumentacije izhaja, da je policist vsakokrat popisal ter kasneje preveril tista parkirana vozila, za katera je (predvsem glede na znamko in tip vozila) ocenil, da bi bila lahko predmet kaznivega dejanja, pri čemer je po navedbi policije šlo za rutinsko preprečevanje in odkrivanje tatvin vozil in nadzor varnostno obremenjenega območja, kamor je policija v času kontrole štela tudi garažo stanovalcev in najemnikov v tem naselju. Kako in na kakšni podlagi je policist vstopil v prostor, po besedah Prelesnikove IP ni preverjal, saj da tak nadzor ne sodi v njegovo pristojnost in bi s tem prekoračil svoje zakonske pristojnosti.
»Dodatno še pojasnjujem, da gre za garažo, v kateri naj bi bilo približno tisoč parkirnih mest. Da gre za zelo veliko garažo je razvidno tudi iz seznama, v katerega je policist za vsako vozilo poleg reg. št. in znamke vozila vpisal tudi št. boxa, kjer se je vozilo nahajalo (najvišja številka je BOX 1042, najnižja pa BOX 197),« še dodaja Prelesnikova.
Na temo dela informacijske pooblaščenke pa se je oglasila tudi poslanka SMC Monika Gregorčič, ki je na Twitterju zapisala: »Žal je IP del problema in ne del rešitve. Ker raje išče črkobralske izgovore. Kot pri spornih policijskih vpogledih v evidence politikov. Moj primer: 4 nočni vpogledi preko reg. št. mojega avtomobila v zasebni! garaži pod stanovanjskim blokom; za IP pa vse OK. Ne zanima jo, kako/zakaj je policist vstopil!«
Štirje vpogledi v pol leta, vedno v zgodnjih jutranjih urah
Poslanka Monika Gregorčič. FOTO: Arhiv
Med temi je bilo po besedah poslanke tudi pojasnilo štirih vpogledov (10. 7. 2019 ob 5.40 uri, 21. 7. 2019 ob 5.37, 3. 9. 2019 ob 5.40 in 27. 1. 2020 ob 5.49). »Po informacijah, ki sem jih prejela s strani IP, je vse vpoglede opravil isti policist PP Lj.-Center na podlagi vnosa registrske številke mojega vozila v register vozil,« pravi poslanka in dodaja, da je prejela pojasnilo, da je policist v navedenem registru vedno preverjal več vozil hkrati, ki so bila tedaj parkirana v garažni hiši na Mesarski ulici v Ljubljani, podatke pa da je obdeloval zakonito, in sicer zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.
Gregorčičeva: garaža je fizično varovana
»Ker obrazložitev IP po moji oceni ne vzdrži logične presoje, saj ne gre za javno garažno hišo, temveč za zasebne garaže stanovalcev in najemnikov stanovanj v stanovanjskem naselju, sem IP dodatno pisno zaprosila, da upošteva to dejstvo ter ponovno preveri ustreznost vpogledov in obdelave mojih podatkov (kako oz. na podlagi česa je policist vstopil v te zasebne garažne prostore, ki so fizično varovani - zaklenjeni in se odpirajo le imetnikom kartic),« meni poslanka, ki ji je dvom vzbudilo tudi pogosto, štirikratno preverjanje njenega vozila.
Poslanki naj bi po njenih besedah iz urada informacijskega pooblaščenca odgovorili, da niso pristojni za preverjanje načina vstopa policije v omenjeno garažo. »Ocenjujem, da tudi ta dodatni odgovor nikakor ne pojasni narave teh vpogledov in upravičenosti obdelav mojih osebnih podatkov, do katerih bi lahko prišlo tudi zaradi moje politične izpostavljenosti. Kot članica KNOVS-a sem od poletja 2019 naprej sodelovala pri obravnavi nekaterih občutljivih varnostih tematik, še posebej pa bi lahko bil sporen vpogled 27. 1 .2020, na dan odstopa nekdanjega predsednika vlade,« je še poudarila Gregorčičeva.
Vozilo poslanke štirikrat preverjal isti policist
Mojca Prelesnik. FOTO: Jože Suhadolnik
IP je po njenih besedah v inšpekcijskem nadzoru nad izvajanjem določb ZVOP-1, ki ga je vodil zoper policijo, preverjal zakonitost obdelave osebnih podatkov lastnikov parkiranih vozil tako, da je pridobil izpiske vpogledov v osebne podatke posameznice, iz katerih izhaja v katere osebne podatke je bilo vpogledano, po katerem iskalnem parametru in kdo je vpogledoval.
Iz pridobljenih izpiskov po zagotovilih Prelesnikove izhaja, da je štiri vpoglede opravil policist PP Ljubljana Center in da je bil pri vseh vpogledih kot iskalni parameter uporabil registrsko številko vozila. Policist je na podlagi tega iskalnega parametra vsakokrat opravil le osnovni vpogled v podatke o vozilu in se tako seznanil zgolj z osnovnimi podatki o vozilu ter z osebnim imenom in datumom rojstva lastnice vozila, nadaljnjih vpogledov v podatke o vozilu in v osebne podatke lastnice vozila pa ni opravil.
Prelesnikova: Šlo je za rutinsko preprečevanje tatvin, v garaži je tisoč parkirnih mest
IP je v prostorih policije vpogledal tudi v dokumentacijo, iz katere izhaja, da je policist vpoglede opravil takrat, ko je imel nadzor garažne hiše določen v opisu svojih delovnih nalog, o opravljeni nalogi in s tem povezanimi obdelavami pa je tudi ustrezno poročal. Iz pregledane dokumentacije izhaja, da je policist vsakokrat popisal ter kasneje preveril tista parkirana vozila, za katera je (predvsem glede na znamko in tip vozila) ocenil, da bi bila lahko predmet kaznivega dejanja, pri čemer je po navedbi policije šlo za rutinsko preprečevanje in odkrivanje tatvin vozil in nadzor varnostno obremenjenega območja, kamor je policija v času kontrole štela tudi garažo stanovalcev in najemnikov v tem naselju. Kako in na kakšni podlagi je policist vstopil v prostor, po besedah Prelesnikove IP ni preverjal, saj da tak nadzor ne sodi v njegovo pristojnost in bi s tem prekoračil svoje zakonske pristojnosti.
»Dodatno še pojasnjujem, da gre za garažo, v kateri naj bi bilo približno tisoč parkirnih mest. Da gre za zelo veliko garažo je razvidno tudi iz seznama, v katerega je policist za vsako vozilo poleg reg. št. in znamke vozila vpisal tudi št. boxa, kjer se je vozilo nahajalo (najvišja številka je BOX 1042, najnižja pa BOX 197),« še dodaja Prelesnikova.
