Od kromiranih injekcij do zobnih protez

V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki tudi čez koronsko zimo niso spali. Poleg stalnih razstav, ki privabijo več kot 50.000 obiskovalcev iz vse Slovenije in tujine, vsako leto pripravijo nekaj aktualnih postavitev. Pred meseci smo pisali o razstavi športne tehnologije v zadnjih desetletjih, kjer smo lahko videli denimo stare Elanove smuči, ki se jih spominjamo iz otroštva.

Tokrat pa nas je kustosinja Milojka Čepon popeljala po stopnicah v podstrešno sobo Nikole Tesle, kot jo imenujejo, kjer je decembra pripravila zanimivo zbirko medicinskih predmetov, ki so jih zdravniki in sestre uporabljali v bolnišnicah in ambulantah v 20. stoletju, od leta 1900 dalje.

Razstava Medicinski instrumenti in pripomočki, ki spada v ciklus manjših razstav z naslovom Zakladi iz depojev, je pravzaprav zbirka pretežno treh zdravnikov in enega zobozdravnika, katerih instrumenti in oprema so se znašli v muzeju ali po naključju ali pa so jih darovali potomci.

Tudi slovensko zdravstvo ima bogato zgodovino, nam je povedala Čeponova, ko nam je odprla vitrine, da smo lahko fotografirali stare instrumente, za večino nismo vedeli imena, od pincet, klešč za ruvanje zob, nekakšnih držal raznolikih oblik do starih, kromiranih injekcij, ki delujejo malce primitivno in okorno, a pravijo, da so bile pravzaprav enako učinkovite in uporabne kot najmodernejše.

Povejmo mimogrede, da so prvo medicinsko fakulteto na območju Slovenije, bolje rečeno njeno predhodnico, ustanovili Francozi v času Napoleona oziroma Ilirskih provinc. Ko je Napoleon padel, so jo avstrijske oblasti ukinile. Popolno medicinsko fakulteto dobimo šele leta 1945.

V vitrini smo opazili kuhinjsko tehtnico, ki se je spominjamo iz otroštva. Ko je mati pekla krofe ali pecivo in tehtala moko ali sladkor, smo se radi igrali s težko utežjo, ki je bila nasajena na tanko os. Premaknil si jo po skali, in ko je letvica s številkami obstala v ravnini, si odčital grame ali dekagrame. Nihče ni govoril o tehtnici in tehtanju, ampak o vagi in vaganju. No, tako vago so imeli tudi na porodniškem oddelku bolnišnic in v ambulantah, nam je povedala Čeponova. Nanjo so postavili banjico in vanjo položili novorojenčka.

Med največjimi zanimivostmi je zapuščina zdravnika dr. Josipa Straška, ki je okoli leta 1900 zdravil in delal v Brežicah, nato pa v Novem mestu. Zelo lepo je ohranjen njegov črni leseni zdravniški kovček z dvema predaloma, kjer je imel shranjene instrumente, gaze, povoje in razkužila. Ohranjena je tudi steklena posoda za klistir, pa denimo špirit gorilniki, ki so jih imeli zdravniki vselej pri sebi zaradi razkuževanja. Na ogled je tudi originalni zavojček kinina iz časa Avstro-Ogrske, ki je bilo prvo učinkovito zdravilo proti malariji in so ga uporabljali od 17. stoletja pa vse do 40. let 20. stoletja.

Vselej zanimiv je tudi zobozdravstveni del, v katerem so razstavili dve kolesi na nožni pogon, s čimer so poganjali strojček za brušenje zob. Lahko si ogledamo prve zobne proteze in pa raznolike miniaturne špice za obdelavo in plombiranje. Kustosinja, tekstilna inženirka Milojka Čepon, nam je povedala, da so v muzeju instrumente zbirali že od petdesetih let. »Na tej razstavi, ki smo jo s sodelavci postavljali v zimskih mesecih, smo jih razstavili nekaj čez 100, skupno pa v depojih hranimo okoli 500 medicinskih naprav, instrumentov in opreme.«