OGENJ JE UNIČIL VSE
Ob bolezni jima je na božič še zgorela hiša
Martinčičevi se bosta po lanski tragediji na pomlad le vrnili v obnovljen dom. Bolni Vidi in hčeri Katarini pomagali tudi bralci Slovenskih novic.
Odpri galerijo
Katarina dan po požaru na svojem ožganem domu Foto: Dejan Javornik
DRAMLJE – »Hišo je zgradil oče Danijel,« z umirjenim glasom pove 23-letna Katarina Martinčič iz Vodul pri Dramljah, pridna in prizadevna medicinska sestra, katere brezskrbna mladost se je spremenila v tragedijo nepredstavljivih razsežnosti.
Danijel je skupaj z ženo Vido pridno zidal hišo na grebenu, od koder je najlepši razgled na Dramlje. Hitro je zrasla do strehe. Resda je bila še neometana, a je tudi gola rdeča opeka zažarela in ustvarjala toplino v družini, ko je Danijel nenadoma zbolel in leta 2012 umrl.
Kako naprej, sta se spraševali Vida in Katarina. Brez očetove volje je vselej težko.
A kot da še ne bi bilo dovolj, so pri Vidi najprej odkrili tumor na možganih, zatem še švanom, to je benigni tumor živčnih ovojnic. Nevarna bolezen pri bolnikih praviloma povzroči, da oglušijo in delno ohromijo.
Mama je morala v bolnišnico in se je vrnila šele oktobra lani. Katarina je študirala na visoki šoli za medicinske sestre, a je študij začasno prekinila. Morala je skrbeti za mamo, ki je prejemala le socialno pokojnino, sama pa tudi ni imela službe.
Bilo je težko. Z mamo sta prodali kos zemlje, da sta si v nedokončani hiši uredili bivališče. Približeval se je božič. Tiste dni je bil pri Katarini tudi fant Žan. V sredo zvečer, 20. decembra, je še zakurila, da bi ogenj držal vsaj del noči. A nekaj je bilo narobe. Pogledala je skozi okno in čudno se je svetilo.
Nato je pritekel Žan in zavpil: »Ogenj, hiša je v ognju!« Zublji so švignili skozi ostrešje in razsvetlili temno nebo.
Sosedje so že poklicali gasilce, Katarina pa je stekla po mamo in jo odpeljala na varno v mrzlo noč. Gasilci so prihiteli s sirenami in požar v nekaj urah zadušili. Toda od strehe so ostali le še zogleneli tramovi, v sobah pa kup ožganih strešnikov. Lepih sanj o mirnem toplem božiču je bilo konec.
Vse je šlo. Katarini in Vidi so zgorela tudi drva, ki jih še nista v celoti poplačali. Ogenj je prav tako pojedel 25 kilogramov oluščenih orehov, ki jih je Katarina, brez službe, luščila in prodajala.
Takrat je novinarju Slovenskih novic, ki jo je obiskal naslednji dan na požarišču, dejala: »Bila sem na koncu. Če bi začela jokati, ne bi mogla nehati.«
A Katarina je preživela tudi to.
Bolno in onemoglo mater, ki je bila v šoku, sta s Žanom odpeljala k njegovi družini, ki Martinčičevim zares stoji ob strani. Kljub mladosti se je, goloroka bi rekli, lotila obnove hiše.
Čeprav ni bilo uradne ocene škode, je bilo te pri Martinčičevih za 50.000 evrov. O tolikšnem denarja niti sanjati nista zmogli.
»Spomladi so Zdenko Horvat, Jernej in Matej Čokl ter drugi dali pobudo in pozvali ljudi na pomoč k popravilu in dokončanju naše hiše. Vsem se v tem trenutku neizmerno zahvaljujem.«
Začeli so pri strehi, da ne bi dež povzročil še več škode. »Najprej je bilo treba pospraviti staro ostrešje in ožgane strešnike.« Prek Krambergerjevega sklada Slovenskih novic ste za obnovo strehe takrat velikodušni bralke in bralci zbrali 1800 evrov.
Katarina niti ne ve, koliko denarja se je nabralo iz vseh koncev in krajev: »Pomagali so z Rdečega križa, pa občina, da ne omenim čudovitih sosedov in drugih dobrih ljudi, ki so se žrtvovali, pa nas sploh poznali niso. In seveda velika hvala bralcem Slovenskih novic za tako pozorno pomoč, ko smo bili zares v stiski.«
Danes se na domačiji Martinčičevih na Vodulah 10 sveti nova rdeča streha.
Ogenj je uničil tudi električno inštalacijo, zato so jo morali obnoviti, kar je pri vsaki gradnji ali sanaciji zahteven projekt.
»Postavili smo centralno peč, tudi prebeljeno je, samo laminata še ni v prostorih. Ampak bo,« je odločna mlada Katarina, ki jo je usoda v mladosti kruto preizkusila in več kot očitno utrdila.
Z materjo sta še vedno pri Žanovih starih starših v Levcu. Ob prvi priložnosti na pomlad, ko bo toplo, se bosta preselili. Domov, od koder se vidi daleč.
Danijel je skupaj z ženo Vido pridno zidal hišo na grebenu, od koder je najlepši razgled na Dramlje. Hitro je zrasla do strehe. Resda je bila še neometana, a je tudi gola rdeča opeka zažarela in ustvarjala toplino v družini, ko je Danijel nenadoma zbolel in leta 2012 umrl.
Kako naprej, sta se spraševali Vida in Katarina. Brez očetove volje je vselej težko.
Zalesketala se je nova streha. FOTO: Osebni Arhiv
A kot da še ne bi bilo dovolj, so pri Vidi najprej odkrili tumor na možganih, zatem še švanom, to je benigni tumor živčnih ovojnic. Nevarna bolezen pri bolnikih praviloma povzroči, da oglušijo in delno ohromijo.
Ogenj v strehi
Mama je morala v bolnišnico in se je vrnila šele oktobra lani. Katarina je študirala na visoki šoli za medicinske sestre, a je študij začasno prekinila. Morala je skrbeti za mamo, ki je prejemala le socialno pokojnino, sama pa tudi ni imela službe.
Bilo je težko. Z mamo sta prodali kos zemlje, da sta si v nedokončani hiši uredili bivališče. Približeval se je božič. Tiste dni je bil pri Katarini tudi fant Žan. V sredo zvečer, 20. decembra, je še zakurila, da bi ogenj držal vsaj del noči. A nekaj je bilo narobe. Pogledala je skozi okno in čudno se je svetilo.
Pri obnovi ste pomagali tudi bralci Slovenskih novic. FOTO: Osebni Arhiv
Nato je pritekel Žan in zavpil: »Ogenj, hiša je v ognju!« Zublji so švignili skozi ostrešje in razsvetlili temno nebo.
Sosedje so že poklicali gasilce, Katarina pa je stekla po mamo in jo odpeljala na varno v mrzlo noč. Gasilci so prihiteli s sirenami in požar v nekaj urah zadušili. Toda od strehe so ostali le še zogleneli tramovi, v sobah pa kup ožganih strešnikov. Lepih sanj o mirnem toplem božiču je bilo konec.
Ogenj je uničil vse, kar sta imeli. Foto: Dejan Javornik
Vse je šlo. Katarini in Vidi so zgorela tudi drva, ki jih še nista v celoti poplačali. Ogenj je prav tako pojedel 25 kilogramov oluščenih orehov, ki jih je Katarina, brez službe, luščila in prodajala.
Takrat je novinarju Slovenskih novic, ki jo je obiskal naslednji dan na požarišču, dejala: »Bila sem na koncu. Če bi začela jokati, ne bi mogla nehati.«
A Katarina je preživela tudi to.
Bolno in onemoglo mater, ki je bila v šoku, sta s Žanom odpeljala k njegovi družini, ki Martinčičevim zares stoji ob strani. Kljub mladosti se je, goloroka bi rekli, lotila obnove hiše.
Dobri ljudje
Čeprav ni bilo uradne ocene škode, je bilo te pri Martinčičevih za 50.000 evrov. O tolikšnem denarja niti sanjati nista zmogli.
»Spomladi so Zdenko Horvat, Jernej in Matej Čokl ter drugi dali pobudo in pozvali ljudi na pomoč k popravilu in dokončanju naše hiše. Vsem se v tem trenutku neizmerno zahvaljujem.«
Bila sem na koncu. Če bi začela jokati, ne bi mogla nehati.
Začeli so pri strehi, da ne bi dež povzročil še več škode. »Najprej je bilo treba pospraviti staro ostrešje in ožgane strešnike.« Prek Krambergerjevega sklada Slovenskih novic ste za obnovo strehe takrat velikodušni bralke in bralci zbrali 1800 evrov.
Katarina niti ne ve, koliko denarja se je nabralo iz vseh koncev in krajev: »Pomagali so z Rdečega križa, pa občina, da ne omenim čudovitih sosedov in drugih dobrih ljudi, ki so se žrtvovali, pa nas sploh poznali niso. In seveda velika hvala bralcem Slovenskih novic za tako pozorno pomoč, ko smo bili zares v stiski.«
Danes se na domačiji Martinčičevih na Vodulah 10 sveti nova rdeča streha.
Ogenj je uničil tudi električno inštalacijo, zato so jo morali obnoviti, kar je pri vsaki gradnji ali sanaciji zahteven projekt.
»Postavili smo centralno peč, tudi prebeljeno je, samo laminata še ni v prostorih. Ampak bo,« je odločna mlada Katarina, ki jo je usoda v mladosti kruto preizkusila in več kot očitno utrdila.
50 tisoč evrov škode je bilo na hiši.
Z materjo sta še vedno pri Žanovih starih starših v Levcu. Ob prvi priložnosti na pomlad, ko bo toplo, se bosta preselili. Domov, od koder se vidi daleč.
