DRAŽBA

Modra kri za 85.000 evrov

Objavljeno 29. november 2019 22.38 | Posodobljeno 29. november 2019 22.39 | Piše: Aleš Andlovič

V torek se bo na Ptuju odvila dražba dvorca Ristovec. Samo danes in jutri je še čas za vplačilo varščine.

Grad Ristovec lahko postane vaš že za 85.000 evrov. FOTO: Facebook
Le še danes in jutri imate čas, da položite temelje, če želite v prihodnjih tednih postati pravi pravcati graščak. Da je v Sloveniji na prodaj ducat ali še več gradov, ni nobena skrivnost, in tudi ptujska občina se je odločila razprodati del svojega premoženja. Če so bila doslej na seznamu dražb bolj ali manj izključno stanovanja v lasti ptujske občine, vredna po nekaj deset tisočakov, pa se je na njem znašel tudi dvorec Ristovec.

Dvorec, ki je del svojega časa nosil ime Rüstenau, leži v naselju Brstje pri Ptuju. Je dokaj redek primerek vodnega dvorca, saj ga je obdajal (zdaj izsušen) vodni jarek. Zgrajen je bil v 15. stoletju in ima pisano zgodovino lastništva. Pred drugo svetovno vojno je bil lastnik gradu in pripadajoče posesti ptujski trgovec Franc Hojnik, nato je bila posest nacionalizirana. V njem so po drugi svetovni vojni uredili štiri stanovanja. Zadnja popravila na dvorcu so bila izvedena na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1989 je postal kulturni spomenik in prešel v last Mestne občine Ptuj. Četudi je bil 2008. razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena, išče novega lastnika.

Četudi je bil grad 2008. razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena, išče novega lastnika.

Kot so nam dejali na ptujski občini, so se ga odločili ponuditi na dražbi, saj obstaja kupec, ki je izrazil zanimanje za nakup. Kdor je ali bo do najpozneje jutri opolnoči vplačal 8500 evrov varščine, bo lahko v torek sodeloval na licitaciji. Ta bo od 9. ure v veliki sejni sobi ptujske mestne občine. Izklicna cena za nakup gradu je 85 tisočakov, dražba pa se bo opravila z višanjem cene. Isti dan bodo na dražbi še štiri stanovanja na Ptuju.

»Grad skupaj z zemljiščem, ki ga obkroža, ob temeljiti obnovi in dobri poslovni ideji ponuja realizacijo različnih dejavnosti,« je zapisano v oglasu za prodajo. Njegova velikost je zavidljivih 646 kvadratnih metrov. Stavba je trenutno prazna. H gradu pripada še 4218 kvadratnih metrov zemljišča. A z nakupom novi lastnik, naj bo to fizična ali pravna oseba, še ne bo dobil neomejene pravice na nepremičnini. »Z odtujitvijo nepremičnin se pričakujejo izboljšanje ohranitve in javna dostopnost ter takšna raba, ki je skladna z družbenim pomenom spomenika. Mestna občina Ptuj si bo ob sklenitvi pogodbe pridržala brezplačno služnostno pravico za potrebe vzdrževanja, popravila, obnove in nadzora izgradnje komunalne infrastrukture – vodovoda in kanalizacije,« so še dejali na ptujski občini.

image
V notranjosti so urejena štiri stanovanja, a stavba zdaj sameva. FOTO: Facebook

Istočasno pa opozorili, da izkazan interes še ne pomeni, da se kupec zares zanima za nakup. Tako so v preteklosti imeli grenko izkušnjo s kmetijskim zemljiščem ob Dravi. Obstajal je interes, a se pozneje potencialni interesent ni niti prijavil na dražbo in plačal varščine, kaj šele, da bi se zares odločil za nakup.

Na Ptuju velja za javno tajno, da je za obnovo gradu Ristovec zainteresiran mag. Ignac Janžekovič, profesor biologije in kemije, zaposlen na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru. Že v zgodnji mladosti ga je Ristovec privlačil s svojo zunanjostjo, notranjščino, okolico, naravo, kot so ga privlačile številne okrasne rastline, ki jih je pogosto dodajal hrani. Na neki način ga je to obdobje tudi poklicno usmerilo. Skupaj z bratom Marjanom Janžekovičem sta že leta 1993 predlagala idejno zasnovo za oživitev dvorca Ristovec, z osnovno idejo o ureditvi Inštituta za zdravilne rastline, ki ga v Sloveniji še danes ni. Vključeval bi izobraževalni del, strokovna predavanja, razstave, demonstracije, seminarje, raziskovalno dejavnost, ureditev vzorčnega nasada zdravilnih, aromatičnih, začimbnih in strupenih rastlin na lokaciji dvorskega vrta, proizvodnjo semenskega materiala že omenjenih rastlin (semenska banka), ki jo Janžekovič trenutno ustvarja v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru.

Projekt oživitve iz leta 1993 vključuje tudi ureditev poskusnega polja za travništvo in poljščine na bližnjem domačem posestvu, za kar bi skrbel Marjan Janžekovič, kot tudi ureditev manjšega botaničnega vrta in celo živalskega, ureditev ribnika, ki je nekoč že obdajal dvorec (raziskovanje vodne flore in favne). Prav tako naj bi v njem zaživel prirodoslovni in etnološki muzej, oživili naj bi milarno, ki je nekoč že bila v dvorcu, vrata naj bi odprli zeliščna apoteka s svetovanjem, čajnica ipd. Marjan in Ignac Janžekovič sta ob predložitvi idejne zasnove za grad Ristovec tudi že predlagala odkup, a prave podpore odgovornih nista dočakala. Bosta brata udarila tokrat?




Deli s prijatelji