Mlečna kaša, mati naša

V sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine je KUD Melinci v sodelovanju z Javnim zavodom za turizem, kulturo in šport Beltinci na Melincih pri tamkajšnjem vaškem domu pripravilo etnološko prireditev Mlečna kaša, mati naša s podnaslovom od Njive do mize – proso v prehrani Prekmurcev.

Štefan Duh je prikazal mlačvo s cepcem. Fotografije: Jože Žerdin

Kot so predstavili, so proso gojili že pred več kot 7000 leti, na našem območju pa pred okoli 5000 leti. Veljalo je za prehrano revežev in njihove živine, uporabljali so ga tudi v zdravilstvu. Nekoč je veljal rek Mlečna kaša, mati naša in otročja sladka paša, znan je bil tudi Ženska med sejanjem prosa ni smela spregovoriti, morala je neprestano pokimavati, da bi se tudi klasje upogibalo pod težo obilnega zrnja.

V KUD Melinci so za obiskovalce pripravili fotografsko razstavo, na kateri so v sliki in besedi predstavili proso, kako se je nekoč sejalo, želo z ročnimi kosami in mlatilo z mlatilnico ali cepci, in postopek setve pa tudi delavnico o tradicionalnih in sodobnih jedeh. Na stojnicah so ponujali jedi iz prosa, kot so krapec, bujta repa, prosene krvavice, mlečna kaša, sladica s proseno kašo, solata s proseno kašo.

Rdeča nit prireditve je bila prikaz oz. mlačev prosa s cepcem. Tako so razstavili stari železni plug, s katerim so nekoč s kravjo vprego orali njivo, ki so jo pripravljali za setev prosa. Štefan Duh je v roke vzel cepec in prikazal mlačev prosa, kakor so to počeli nekoč predniki na Melincih in okolici, Dejan Baša pa je klepal koso.

Na Melincih je odmevala lepa domača ljudska pesem. Za kmečko mizo so sedli ljudski pevci iz KUD Melinci – ciglarji in ciglarke, ki so s spevi Med žitnimi polji in Radi vam pravijo stari vse povabili na kulinarične jedi iz prosene kaše.