POZOR

Intenzivno gibanje v najbolj vročih delih dneva lahko vodi do toplotne izčrpanosti

Najhujša stopnja je vročinski udar oziroma vročinska kap, pri katerem telesna temperatura naraste prek 40,5 stopinje Celzija.
Fotografija: Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Pretirano izvajanje športnih dejavnosti v delu dneva, ko so temperature ozračja najvišje, lahko vodi do vročinske izčrpanosti, v redkih primerih pa tudi do vročinskega udara, pri čemer telo ne zmore več učinkovito uravnavati telesne temperature. Intenzivnim treningom se je v najbolj vročih urah v poletnih dneh zato priporočljivo izogniti.

Priporočljivo je, da se rekreiramo v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah, ko se ozračje že nekoliko ohladi, svetuje zdravnik v ambulanti splošne nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ljubljana Milan Žnidaršič. »Pomembno je pitje zadostnih količin tekočine, in to ne samo vode, ampak tudi rehidracijskih, izotoničnih tekočin, saj s potenjem zgubljamo minerale in elektrolite, ki jih moramo nato nadomestiti,« je pojasnil Žnidaršič. Po njegovih besedah je pomembno, da pri tem ne pretiravamo in se, če je vroče, odločimo za izvajanje lažjih treningov.

Pride lahko do pregretja


Ob pretiravanju lahko sicer pride do pregretja organizma oziroma vročinske izčrpanosti, pri čemer odpove regulacija telesne temperature. Nadzoruje jo t. i. termostat, ki ga imamo v možganih, telo pa ne zmore več samo uravnavati telesne temperature.

Pri začetni stopnji vročinske izčrpanosti se najprej pojavijo znaki dehidracije, kot so utrujenost, vrtoglavica, razdražljivost, žeja, izguba apetita, urin pa postane temno rumen. Začetne znake lahko blažimo predvsem s hlajenjem organizma z vodo, a ta ne sme biti ledeno mrzla. Pomagamo si lahko tudi s pitjem večjih količin tekočine, predvsem vode in izotoničnih raztopin. V primeru mišičnih krčev dvignemo okončine in jih nalahno masiramo ter obložimo s hladnimi oblogami, svetuje Žnidaršič.

Za toplotno izčrpanost so značilni še močno znojenje, onemoglost, hladna, bleda koža, hiter, šibek utrip, slabost, omotica in bruhanje. Telesna temperatura se pri tem dvigne do 40 stopinj Celzija. Prizadetemu pomagamo tako, da ga slečemo, za hlajenje pa lahko uporabimo hladne obloge predvsem na mestih, kjer so velike žile, najbolje na vratu, pazduhah in dimljah. Če lahko, prizadetega tudi stuširamo. Če težave ne minejo v eni uri, je potrebna zdravniška pomoč, je pojasnil Žnidaršič.

Najhujša stopnja je vročinski udar oziroma vročinska kap, pri katerem telesna temperatura zraste prek 40,5 stopinje Celzija, a so takšni primeri redki. Vročinski udar je sicer življenjsko ogrožajoče stanje, pri katerem telesna regulacija temperature odpove, koža pa pri tem postane rdeča in suha, jezik obložen in suh, pulz in dihanje pa sta pospešena in plitva. Nastopijo lahko tudi motnje zavesti, krči po celotnem telesu in omedlevica.


Zdravniška pomoč je nujna


V primeru vročinskega udara je po Žnidaršičevih navedbah nujna takojšnja zdravstvena oskrba, zato moramo ob tem takoj poklicati številko 112, do prihoda reševalcev pa prizadetega hladimo. Če izgubi zavest, mu ne dajemo tekočine, ampak ga damo v položaj nezavestnega.

Da preprečimo toplotno izčrpanost, Žnidaršič svetuje, da v poletnih mesecih pijemo veliko vode, tudi če nismo žejni. Tako se bomo lahko dovolj potili in zniževali telesno temperaturo. Če se zelo potimo, je priporočljiv tudi dodatek limoninega soka ter malo soli. Priporočljivo pa se je izogibati alkoholnim, vročim in močno sladkanim pijačam.

Priporočljivo je jesti tudi več manjših obrokov. Najbolje je, da uživamo hladno in lahko hrano, kot so sadje in solate. Najboljše so lubenice, breskve, slive ter različni jogurti in smutiji. Izogibajmo se težki in začinjeni hrani, še svetuje Žnidaršič.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas