BANČNA LUKNJA

Večino dolga članu kriminalne združbe pokrili slovenski davkoplačevalci?

Objavljeno 22. marec 2018 22.43 | Posodobljeno 22. marec 2018 22.53 | Piše: STA, S. U.
Ključne besede: bančna luknja
Hitrejše postopke pregona bančne kriminalitete zavira zakonodaja.
FOTO: Getty Images/istockphoto
LJUBLJANA - V Sloveniji se z vzroki za nastanek t.i. bančne luknje pet let po njenem nastanku ukvarjajo tako politiki kot organi pregona, so ugotovili udeleženci današnjega omizja v oddaji Bančna luknja na TV Slovenija. Očitke, da so postopki pregona bančne kriminaliteta prepočasni, so zavrnili, so se pa strinjali, da jih ovira tudi zakonodaja.

Pravosodni minister Goran Klemenčič je menil, da v Sloveniji potrebujemo nov zakonodajni okvir kazenskega postopka. Večkrat že je bilo slišati, da dokazovanje naklepa ovira uspešnost dokazovanja krivde, zato je vzporednice z na primer Nemčijo, ki ima drugačno zakonodajo, težko potegniti. »Zakon o kazenskem postopku je za to vrsto kriminalitete preživet,« je menil Klemenčič. Predsednik parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje vzroke za sanacijo bank leta 2013, Anže Logar pa je menil, da to najbolj ustreza tistim, ki se na zaslišanjih te komisijene spomnijo ničesar.

Pravnomočno obsojena le dva bankirja

Vrhovni tožilec Jože Kozina je bil začuden nad prepričanjem javnosti, da se stvari ne premikajo naprej. Res sta bila doslej pravnomočno obsojena le dva bankirja, a vsi ti postopki po njegovih besedah "zahtevajo čas". In vtis, da bankirji, odgovorni za nastanek bančne luknje, paradirajo naokoli ni pravi. »Lani sem jih večino časa srečeval na sodišču,« je dejal.

Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je opozoril na kadrovsko podhranjenost sodišč ter spomnil, da na odobritev predloga, da bi z prerazporeditvami prišli do več sodnikov čakajo že zelo dolgo. Klemenčič je ocenil, da bi se moralo sodstvo drugače organizirati. Logar pa je znova dejal, da bi morali ustanoviti specializirano sodišče za pregon bančne kriminalitete. To, da se s tem ukvarja politika, je označil za pravilno. »Če bi bil problem razrešen pravočasno, se politika s tem ne bi ukvarjala,« je dejal Logar. Da so organi pregona (pre)pozno zagrizli v to, je menil tudi Klemenčič. "Danes ljudi, odgovornih za nastanek bančne luknje, ni več strah," je ocenil. Pomočnik direktorja nacionalnega preiskovalnega urada David Antolovič je to, da so se zganili prepozno, zavrnil in navedel, da so z bančnimi preiskavami začeli že leta 2011.

Zadevo je treba raziskati do konca

Vsi so se strinjali, da je zadevo treba raziskati do konca. Kot je opozoril Klemenčič, lobiji in ljudje, ki so sodelovali pri nastanku bančne luknje, znova dobivajo moč, saj prek Družbe za upravljanje terjatev bank spet prihajajo do svojega (nekdanjega) premoženja. »Sodstvo nalogo opravlja. Če bosta izvršilna in zakonodajna veja oblasti dali svoj prispevek, se lahko ti ljudje bojijo,« pa je ocenil Pogačnik. (konec)
Deli s prijatelji