SLABE NOVICE S SODIŠČA
Primer arbitraža: hud udarec za Slovenijo, Hrvaška slavi
Ni nujno, da bo Sodišče EU sledilo mnenju generalnega pravobranilca. Sodba se pričakuje v prvi četrtini leta 2020.
Odpri galerijo
Slovenija toži Hrvaško zaradi nespoštovanja arbitražne odločitve (simbolična fotografija). FOTO: Roman Šipić, Delo
Generalni pravobranilec Priit Pikamäe meni, da Sodišče EU ni pristojno za obravnavo slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega pravnega reda kot posledice nespoštovanja arbitražne razsodbe. Očitane kršitve so »akcesorne v razmerju do vprašanja določitve meje med državama, ki spada pod mednarodno javno pravo«, je zapisal.
Na mnenje se bo odzval zunanji minister Miro Cerar:
Na podlagi mnenja sicer še ni mogoče sklepati o sodbi, saj po razpoložljivih statističnih podatkih v zadevah, ki jih obravnava veliki senat in med katere sodi tudi slovenska tožba, sodba sledi mnenju pravobranilca v približno polovici primerov.
Pomembnejši je primer, manj verjetno je, da bo sodba sledila mnenju pravobranilca. Primer slovenske tožbe proti Hrvaški je zelo pomemben, ker gre za enega redkih primerov tožbe članice proti članici, ker gre za politično izjemno občutljiv primer ter ker je zadeva povezana z mednarodnim pravom in kot taka za sodišče pomemben precedens, pojasnjujejo na sodišču.
Sodišče EU o dopustnosti in vsebini slovenske tožbe proti Hrvaški odloča povsem ločeno, kar je zelo redko. Sodba se pričakuje v prvem četrtletju prihodnjega leta. Če sodišče ugotovi, da za primer ni pristojno, se postopek s tem konča. Če pa odloči, da je tožba dopustna ali delno dopustna, sledi obravnava o vsebini ter nato še drugo mnenje pravobranilca in druga sodba.
Preberite tudi:
Hrvatica brutalno o slovenskih politikih, tako jih ni smešil še nihče
Slovenija Hrvaški v tožbi očita kršenje načel vladavine prave in lojalnega sodelovanja v EU ter kršenje uredbe o skupni ribiški politiki, schengenskih pravil in direktive glede pomorskega prostorskega načrtovanja. Na slovenski strani izpostavljajo, da pri tožbi ne gre za vprašanje meje, saj da je to rešeno z arbitražno razsodbo, ki je dokončna in pravnomočna.
Na mnenje se bo odzval zunanji minister Miro Cerar:
Na podlagi mnenja sicer še ni mogoče sklepati o sodbi, saj po razpoložljivih statističnih podatkih v zadevah, ki jih obravnava veliki senat in med katere sodi tudi slovenska tožba, sodba sledi mnenju pravobranilca v približno polovici primerov.
Odziv slovenskega zunanjega ministrstva na mnenjeZunanje ministrstvo se je seznanilo z mnenjem generalnega pravobranilca glede pristojnosti Sodišča EU v tožbi Slovenije proti Hrvaški zaradi kršitev prava Evropske unije. Tožba Slovenije se neposredno ne nanaša na mednarodno zavezujočo sodbo arbitražnega sodišča o meji, temveč se nanaša na kršitev Hrvaške prava Evropske unije.
Sodišče EU na mnenje generalnega pravobranilca ni vezano in to mnenje za sodišče ni zavezujoče. Gre za enega od korakov v postopku, ki teče pred sodiščem. Sodišče začenja posvetovanje o zadevi in verjamemo, da bo prisluhnilo našim pravnim argumentom in ne sledilo mnenju pravobranilca. Če bo Sodišče EU odločilo, da je tožba Slovenije dopustna, bo nadaljevalo postopek z vsebinsko opredelitvijo Hrvaške.
Postopek pred Sodiščem EU ne vpliva na dejstvo, da arbitražna odločba o določitvi meje na kopnem in morju med Slovenijo in Hrvaško velja in je za obe državi zavezujoča. Slovenija kot država, ki spoštuje vladavino prava in sodbe mednarodnih sodišč, je s sprejemom zakonodaje izvedla ukrepe za uveljavitev arbitražne razsodbe. Hrvaška mora to svojo obveznost še izvršiti.
Sodišče EU na mnenje generalnega pravobranilca ni vezano in to mnenje za sodišče ni zavezujoče. Gre za enega od korakov v postopku, ki teče pred sodiščem. Sodišče začenja posvetovanje o zadevi in verjamemo, da bo prisluhnilo našim pravnim argumentom in ne sledilo mnenju pravobranilca. Če bo Sodišče EU odločilo, da je tožba Slovenije dopustna, bo nadaljevalo postopek z vsebinsko opredelitvijo Hrvaške.
Postopek pred Sodiščem EU ne vpliva na dejstvo, da arbitražna odločba o določitvi meje na kopnem in morju med Slovenijo in Hrvaško velja in je za obe državi zavezujoča. Slovenija kot država, ki spoštuje vladavino prava in sodbe mednarodnih sodišč, je s sprejemom zakonodaje izvedla ukrepe za uveljavitev arbitražne razsodbe. Hrvaška mora to svojo obveznost še izvršiti.
Pomembnejši je primer, manj verjetno je, da bo sodba sledila mnenju pravobranilca. Primer slovenske tožbe proti Hrvaški je zelo pomemben, ker gre za enega redkih primerov tožbe članice proti članici, ker gre za politično izjemno občutljiv primer ter ker je zadeva povezana z mednarodnim pravom in kot taka za sodišče pomemben precedens, pojasnjujejo na sodišču.
Hrvaški Jutarnji list je novico o mnenju generalnega pravobranilca Sodišča EU objavil kot glavno vest pod naslovom Prelomni trenutek v slovenski ofenzivi proti Hrvaški: Sodišče EU odločilo, da ni pristojno za slovensko tožbo proti Hrvaški! V članku omenjajo, da je slovenski premier Marjan Šarec v torek izjavil, da od mnenja pravobranilca ne pričakuje nič, kar po mnenju časnika pomeni, da je slovenska stran, »tako kot v primeru arbitraže vnaprej vedela za izid. Samo tokrat ne tako kot takrat: z nedovoljenimi dejanji, temveč zavedajoč se, da njihova tožba nima nobene možnosti.« Dodajajo, da je zdaj, ko je Pikamäe sodišču predlagal, da se razglasi za nepristojno v primeru tožbe, situacija bolj jasna in da je velika verjetnost, da bo sodišče tako tudi storilo.
Sodišče EU o dopustnosti in vsebini slovenske tožbe proti Hrvaški odloča povsem ločeno, kar je zelo redko. Sodba se pričakuje v prvem četrtletju prihodnjega leta. Če sodišče ugotovi, da za primer ni pristojno, se postopek s tem konča. Če pa odloči, da je tožba dopustna ali delno dopustna, sledi obravnava o vsebini ter nato še drugo mnenje pravobranilca in druga sodba.
Preberite tudi:
Hrvatica brutalno o slovenskih politikih, tako jih ni smešil še nihče
Slovenija Hrvaški v tožbi očita kršenje načel vladavine prave in lojalnega sodelovanja v EU ter kršenje uredbe o skupni ribiški politiki, schengenskih pravil in direktive glede pomorskega prostorskega načrtovanja. Na slovenski strani izpostavljajo, da pri tožbi ne gre za vprašanje meje, saj da je to rešeno z arbitražno razsodbo, ki je dokončna in pravnomočna.
