ODŠKODNINA ZA BOMBE
FOTO: Po napadu z bombo Lucija drugič rojena
Maja 2005 je 39-letna Brajdičeva preživela bombni napad, zdaj toži obsojenega Janeza Schullerja.
Odpri galerijo
NOVO MESTO – »Tistega dne sem se še enkrat rodila! Lahko bi umrla!« je na sodišču razlagala Lucija Brajdič iz Brezja pri Novem mestu, ki je pred več kot desetletjem, bil je 6. maj 2005, takrat stara 39 let, preživela bombni napad. Skoraj 13 let po dogodku je, trdi, še vedno vsa preplašena, slabo sliši, njene življenjske aktivnosti so zmanjšane za tretjino. In ker je bil za omenjeni napad z bombo obsojen (le) Janez Schuller iz Velikega Širja pri Zidanem Mostu, ki je zdaj zaradi tega dogodka na prestajanju zaporne kazni na Dobu, je Brajdičeva zoper njega vložila odškodninski zahtevek. Od njega terja 110.600 evrov.
Če je prej slišala brezhibno, je zdaj njen sluh močno oslabljen, od takrat ima tudi hude psihične težave, zato obiskuje psihiatra. »Ponoči ne spim, imam nočne more, strah me je, da bi se spet kdo spravil name,« je naštevala in povedala, da se je po dogodku spremenila, prave volje do življenja nima več, prav tako nima volje do dela, prej je namreč nabirala odpadno železo in ga prodajala, pa gospodinjila, urejala okolico barake. Še zdaj ima glavobole in bolečine v trebuhu, še vedno trpi zaradi posttravmatske stresne motnje.
Bomba M52-P3 tistega večera ni pristala v prostoru barake Lucije Brajdič, ampak se je odbila od stene in eksplodirala zunaj stavbe, delci pa so ranili Brajdičevo. Po dolgotrajnem postopku je bil za poskus umora na 10 let zapora obsojen Schuller, pravnomočna sodba iz leta 2013 pa je podlaga za odškodninsko tožbo, čeprav je Schullerjeva odvetnica Maksimilijana Kincl Mlakar povedala, da je že njegov prejšnji odvetnik na ustavno sodišče vložil pritožbo, ker naj bi bili dokazi pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in bi morali biti zato izločeni. Schuller je bil leta 2013 obsojen zaradi tatvine tovornjakov na dve leti zapora, krivdo je tudi priznal, zdaj je za rešetkami prav zaradi bombnega napada na Brajdičevo.
V maratonskem sodnem procesu, ki ga lahko označimo za sramoto slovenskega sodstva, smo bili priča številnim preobratom. V dobrem desetletju je bilo izrečenih ničkoliko sodb, od tistih z najvišjimi zapornimi kaznimi do oprostilk, kazenski spis z več kot 4000 stranmi dokazov pa so si podajale vse stopnje našega sodstva, epilog pa … Ja, storilci so danes z izjemo Schullerja za napad v Brezju nekaznovani. Oproščeni. Nedolžni.
In ker tistemu, ki je bil po nedolžnem zaprt oziroma priprt, pripada odškodnina, sta sledili (vsaj) dve odškodninski tožbi. Tega se je dobro zavedal tudi Leon Podlogar, ki je bil pred dvema letoma pravnomočno oproščen obtožb pomoči v bombnem napadu. Za 652 dni neupravičenega pripora je Podlogar državo tožil za 160.000 evrov, a je bila, kot so nam pojasnili na državnem odvetništvu, sklenjena sodna poravnava. Na svoj račun je Podlogar dobil 26.000 evrov, prav tako je poravnavo sklenil Branko Žižmond Souissi.
»Februarja 2014 je tedanje državno pravobranilstvo (zdaj državno odvetništvo) v predhodnem postopku na podlagi vloženega odškodninskega zahtevka z oškodovancem za 470 dni neutemeljenega pripora sklenilo zunajsodno poravnavo v višini 19.740,00 evra,« je na naša poizvedovanja odgovorila Tajda Toni, predstavnica za odnose z javnostmi na državnem odvetništvu.
Delček bombe v trebuhu
Čeprav je minilo že toliko let od napada, se Lucija še kako dobro spominja večera, ko je ležala na kavču. Naenkrat je na vso moč počilo, pomislila je že, da je razneslo plinsko jeklenko, prostor pa je bil naenkrat v gostem dimu, močno je zaudarjalo. Lucija je izgubila zavest, ko pa je prišla k sebi, ni vedela, kaj se dogaja, in ni opazila, da močno krvavi iz trebuha. Rana je bila velika 4 x 3 centimetre, v trebušni steni pa se je znašel kovinski tujek, ki so ga nato odstranili in rano zašili.Če je prej slišala brezhibno, je zdaj njen sluh močno oslabljen, od takrat ima tudi hude psihične težave, zato obiskuje psihiatra. »Ponoči ne spim, imam nočne more, strah me je, da bi se spet kdo spravil name,« je naštevala in povedala, da se je po dogodku spremenila, prave volje do življenja nima več, prav tako nima volje do dela, prej je namreč nabirala odpadno železo in ga prodajala, pa gospodinjila, urejala okolico barake. Še zdaj ima glavobole in bolečine v trebuhu, še vedno trpi zaradi posttravmatske stresne motnje.
Bomba M52-P3 tistega večera ni pristala v prostoru barake Lucije Brajdič, ampak se je odbila od stene in eksplodirala zunaj stavbe, delci pa so ranili Brajdičevo. Po dolgotrajnem postopku je bil za poskus umora na 10 let zapora obsojen Schuller, pravnomočna sodba iz leta 2013 pa je podlaga za odškodninsko tožbo, čeprav je Schullerjeva odvetnica Maksimilijana Kincl Mlakar povedala, da je že njegov prejšnji odvetnik na ustavno sodišče vložil pritožbo, ker naj bi bili dokazi pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in bi morali biti zato izločeni. Schuller je bil leta 2013 obsojen zaradi tatvine tovornjakov na dve leti zapora, krivdo je tudi priznal, zdaj je za rešetkami prav zaradi bombnega napada na Brajdičevo.
Sledil napad v Dobruški vasi
Po majskem bombnem napadu v Žabjaku je v začetku junija 2005 sledil še eden v Dobruški vasi, v njem sta življenje izgubili mati in hči, 46-letna Ivanka Brajdič in 21-letna Jovanka Kočevar. Čeprav je bilo sprva videti, da policija tava v temi, je po nekaj mesecih razvozlala uganko, kdo naj bi bili akterji. Oktobra so policisti prijeli prve osumljence, takrat 34-letnega Janeza Schullerja, 25-letnega Leona Podlogarja in tedaj komaj 20-letnega Branka Žižmonda, ki si je po poroki nadel še priimek Souissi. Mesec dni pozneje so ovadili še dva domnevna naročnika, ki sta bila pozneje pravnomočno oproščena. Po policijski in tožilski teoriji naj bi Schuller v Brezju in Dobruški vasi odvrgel bombi, Podlogar in Žižmond pa naj bi pri bombardiranju Romov sodelovala kot voznika.V maratonskem sodnem procesu, ki ga lahko označimo za sramoto slovenskega sodstva, smo bili priča številnim preobratom. V dobrem desetletju je bilo izrečenih ničkoliko sodb, od tistih z najvišjimi zapornimi kaznimi do oprostilk, kazenski spis z več kot 4000 stranmi dokazov pa so si podajale vse stopnje našega sodstva, epilog pa … Ja, storilci so danes z izjemo Schullerja za napad v Brezju nekaznovani. Oproščeni. Nedolžni.
In ker tistemu, ki je bil po nedolžnem zaprt oziroma priprt, pripada odškodnina, sta sledili (vsaj) dve odškodninski tožbi. Tega se je dobro zavedal tudi Leon Podlogar, ki je bil pred dvema letoma pravnomočno oproščen obtožb pomoči v bombnem napadu. Za 652 dni neupravičenega pripora je Podlogar državo tožil za 160.000 evrov, a je bila, kot so nam pojasnili na državnem odvetništvu, sklenjena sodna poravnava. Na svoj račun je Podlogar dobil 26.000 evrov, prav tako je poravnavo sklenil Branko Žižmond Souissi.
»Februarja 2014 je tedanje državno pravobranilstvo (zdaj državno odvetništvo) v predhodnem postopku na podlagi vloženega odškodninskega zahtevka z oškodovancem za 470 dni neutemeljenega pripora sklenilo zunajsodno poravnavo v višini 19.740,00 evra,« je na naša poizvedovanja odgovorila Tajda Toni, predstavnica za odnose z javnostmi na državnem odvetništvu.