»Zakaj moram toliko let prenašati to psihopatsko početje v njenih blodnjah? Nezaščiten!«

»Po objavi članka v Slovenskih novicah moj nekdanji partner ne miruje, sosedje ga še vedno videvajo, kako kroži okoli mojega bloka, na svojem facebooku je znova objavil najine intimne slike oziroma pogovore. Prijavila sem ga za kršenje sodne odredbe, še vedno pa imam skrit avto, saj se ne upam voziti z njim,« nam je po objavi članka v januarju zaupala Primorka Margerita Krasnik, ki je svojega nekdanjega fanta Rinalda Barbariča najmanj 20-krat prijavila policiji zaradi zalezovanja.

Vsak teden ji poškoduje avto, enega naj bi ji celo ukradel, reže gume, praska karoserijo, razbija steklo, meče kamne v stekla, zaradi njega je prodala stanovanje v pritličju in kupila drugo v šestem nadstropju, a zaman. Na začetku novembra lani je njena vhodna vrata polil s kislino in nanje napisal kurba. Nadzorna kamera ga je dan pred polito kislino nekaj pred četrto uro zjutraj posnela, kako se s svetilko plazi okoli njenih vhodnih vrat. Žrtev zgroženo ugotavlja, da je začel na raznih pornostraneh objavljati njune intimne posnetke. Na policijo je zato podala še eno kazensko ovadbo. Zalezovanje traja že tri leta.

Obupani Mario Galunič

»Očitno je ugotovila, da se ji nič ne more zgoditi, da lahko v tej državi počne, kar hoče, zato ne preneha svojega psihopatskega početja. Jaz pa sem prepuščen sam sebi, a kljub temu živim v upanju, da se vse skupaj enkrat le konča. Zakaj moram toliko let prenašati to psihopatsko početje v njenih blodnjah? Nezaščiten!« je na sodišču na začetku januarja razlagal televizijec Mario Galunič, ki ga že več kot 20 let zalezuje in nadleguje Živa Bobovnik, nekoč Maja Čegovnik.

Sodišče je presodilo, da mora dolgoletna zalezovalka namesto za zapahe na zdravljenje v psihiatrično ustanovo. Sodba še ni pravnomočna.

Tako kot še ni pravnomočna sodba predsedniku mariborskega delovnega sodišča Stanku Omerzuju, ki so ga zaradi zalezovanja obsodili na pol leta pogojne kazni s preizkusno dobo dveh let. Omerzu je na zatožno klop sedel po tistem, ko nekdanje intimne prijateljice po prekinitvi razmerja ni pustil pri miru, temveč jo je nadlegoval po telefonu in na domu, ji pošiljal rože, ko pa se je zavedel, da je razmerja konec, jo je v SMS-sporočilih žalil in ji celo grozil.    

Svoje izkušnje z zalezovalsko faranko je medijem zaupal tudi stolni župnik iz Murske Sobote Goran Kuhar, ki je povedal, da noben pogovor z njo ni obrodil sadov. Župnik je o svojih težavah z gospo, 30 let starejšo od njega, svoje vernike seznanil kar v Župnijskem listu. To je le par primerov, ki so v medijih odzvanjali v bližnji preteklosti.

Prijav vsako leto več

Čeprav bi mogoče lahko rekli, da je tovrstnih kaznivih dejanj malo, posledice, ki jih čutijo žrtve zalezovalcev, puščajo globoke brazgotine. Policija ugotavlja, da je javnost vedno bolj ozaveščena, čeprav gre za »mlado« kaznivo dejanje, saj je tako okvalificirano šele od leta 2015, zanj je predpisana denarna kazen ali zapor do dveh let.

Kaj sploh je zalezovanje? Gre za vzorec vedenja, ki vključuje vsiljivo, ponavljajoče se vzpostavljanje kontaktov z žrtvijo, nadlegovanje, sledenje žrtvi …

Storilec jo lahko nadleguje osebno, po telefonu, ji pošilja SMS-sporočila, pisma, darila, zalezovanje je tudi čakanje pred stanovanjem, službo, poškodovanje premoženja, nadlegovanje sorodnikov, širjenje govoric … Žrtve običajno občutijo strah, nemoč, krivdo, počutijo se ogrožene, imajo simptome depresije in motnje spanja. Zalezovanje za žrtev pomeni nenehen psihični pritisk, zaradi česar se ji lahko življenje popolnoma spremeni, nam je pojasnil strokovnjak za preprečevanje nasilja na PU Koper Cvetko Kokalj.

»Da sem se lahko spopadla s strahovi, sem več kot eno leto obiskovala terapevta, odkar je moja vrata polil s kislino, se počutim še bolj ogroženo. Tistega dne je tudi nekdo zastrupil mojega psa,« razlaga Krasnikova in dodaja, da niti na policiji ni imela občutka podpore, čutila je celo obsojanje.


»Ravnanje policije ob prejemu takšnih kazenskih ovadb je izjemnega pomena, saj žrtev potrebuje predvsem občutek zaupanja policistov. Vsakršno drugačno ravnanje, da ima žrtev občutek, da se jo obsoja ali se ji ne verjame, ni strokovno,« poudarja Cvetko, a hkrati dodaja, da so represivni ukrepi zoper storilce uspešni le kratkoročno. »Policisti nimamo čarobne palice, da bi lahko v trenutku razrešili osebne odnose,« meni Kokalj.

Tipi zalezovalca

Med zalezovalci so velike razlike. Kot ugotavljajo strokovnjaki – tako policija kot terapevti in tudi nevladne organizacije, ki ponujajo pomoč žrtvam –, so storilci v več kot polovici primerov nekdanji partnerji in partnerice, ki se ne morejo sprijazniti s koncem intimnega razmerja, saj ga doživljajo kot krivico. S svojim vedenjem želijo partnerja dobiti nazaj ali se mu maščevati. Temu tipu zalezovalca strokovnjaki pravijo zavrnjeni.

Drugi tip je zamerljivi – ta svoje žrtve straši, čeprav kot žrtev dojema sebe, ker ga zavračajo. Popolnoma je prepričan, da so vsi drugi krivi za njegovo stanje.

Iskalec intimnosti pa imenujemo zalezovalca, ki si domišlja, da se bo njegova žrtev vanj zaljubila, če se bo zelo potrudil. Gre za velikokrat zelo osamljene posameznike ali osebe z duševnimi motnjami.

Nesposobni snubec je tisti, ki ni sposoben vzpostaviti odnosov in tudi ne sprejeti zavrnitve. Zalezuje lahko več oseb hkrati, domišlja si, da mu bo nekje le uspelo. Če se žrtev upira, lahko postane nasilen. Nasilen lahko postane tudi plenilski zalezovalec, pri katerem gre za spolno zadovoljevanje, nadzor in nasilje.


Dlje ko zalezovanje traja, večja je možnost nasilja, opozarja policija. Domneve, da se bodo zalezovalci umirili ali odnehali, so napačne, najpomembnejše je samozaščitno ravnanje žrtve. Policisti svetujejo, da se na provokacije ne odzivate in s storilcem ne komunicirate, vsakršno ravnanje zalezovalca pa zabeležite in prijavite policiji, za pomoč lahko prosite katero od nevladnih organizacij, kot sta denimo Društvo SOS telefon ali Društvo za nenasilno komunikacijo. Nihče si namreč ne želi, da bi se zgodila tragedija, podobna torkovemu strelskemu pohodu v Grosupljem, ko sta pod streli Romana Miklavčiča umrli Nika Omahen Makić in njen nerojeni otrok. Prve informacije namreč kažejo na to, da naj bi jo že dlje nadlegoval oziroma zalezoval, ker da menda ni prenesel zavrnitve. Na koncu si je sodil sam.