NA KOŽO
Koruzniki
Otroke lahko ljubimo in vzgajamo tudi brez poročnih prstanov.
Odpri galerijo
V naši deželici na sončni strani Alp je zakonski jarem vse bolj podoben enosmerno oblegani trdnjavi; nekaj tistih, ki so zunaj, bi hotelo noter, množica onih, ki so notri, hoče ven. Takih, svobodoljubnih, je čedalje več. Njihovo prevlado izpričuje te dni objavljeni podatek, da je Francija edina država znotraj Evropske unije, v kateri se rodi več zunajzakonskih otrok kot v Sloveniji. Ali konkretno: predlani je po naših porodnišnicah in domovih na svet privekalo 20.345 otrok, celo najmanj v zadnjem desetletju. In čeprav Cerkev trdi, kako je vsaj 74 odstotkov Slovenk in Slovencev katoličanov, se je 60 odstotkov naraščaja zgodilo koruznikom. Nekaj ne štima! Kolikor vem, je Katoliška cerkev vsaj doslej prisegala na vrednote zakonske zveze in nezakonske otroke oznanjala kot sadove pregrešne ljubezni. A časi se spreminjajo, z njimi pa očitno tudi Cerkev. Časom in novodobnim razvadam primerno bo treba prilagoditi le še božje zapovedi.
Zakonska zveza je zapisana kot prvi plod ljubezni. Včasih je veljalo, da do nekoga, danes je vse bolj ljubezen do nečesa. Posebej izstopajo zlate kartice, najsi bo to visa, mastercard, american express, diners ali katera peta, šesta, sedma. Težja je kartica, večja je ljubezen. In obratno. Seveda obstajajo tudi tiste prave, večne in manj večne ljubezni. Alias Romeo in Julija. Sploh ne nujno s tako jokavim koncem. A ne zakonska zveza, prvi plod take ljubezni, ljubezni do nekoga, naj bo otrok. Edino zagotovilo, da je naše življenje nesmrtno. Otroke lahko ljubimo in vzgajamo brez poročnih prstanov. Nekateri celo bolje.
Radi se primerjamo z našimi južnimi sosedi; tam so kar štirje od petih otrok rojeni v zakonski zvezi. Pri nas še vsak drugi ne. A pomembneje od tega je, da moški živelj pod Alpami očetovstvo otrok, rojenih materam brez poročnih prstanov, domala stoodstotno priznava. Prevzema skrb in odgovornost. Četudi nezakonski, imajo ti otroci mamo in očeta z imenom in priimkom. Edino to šteje! Poroka? Naj ostaja eden obredov sakralizacije življenja. Pri čemer bi zlobni še dodali, da je lahko izkustveno uspešen zakon le tisti med slepo žensko in gluhim moškim.
Zakonska zveza je zapisana kot prvi plod ljubezni. Včasih je veljalo, da do nekoga, danes je vse bolj ljubezen do nečesa. Posebej izstopajo zlate kartice, najsi bo to visa, mastercard, american express, diners ali katera peta, šesta, sedma. Težja je kartica, večja je ljubezen. In obratno. Seveda obstajajo tudi tiste prave, večne in manj večne ljubezni. Alias Romeo in Julija. Sploh ne nujno s tako jokavim koncem. A ne zakonska zveza, prvi plod take ljubezni, ljubezni do nekoga, naj bo otrok. Edino zagotovilo, da je naše življenje nesmrtno. Otroke lahko ljubimo in vzgajamo brez poročnih prstanov. Nekateri celo bolje.
Radi se primerjamo z našimi južnimi sosedi; tam so kar štirje od petih otrok rojeni v zakonski zvezi. Pri nas še vsak drugi ne. A pomembneje od tega je, da moški živelj pod Alpami očetovstvo otrok, rojenih materam brez poročnih prstanov, domala stoodstotno priznava. Prevzema skrb in odgovornost. Četudi nezakonski, imajo ti otroci mamo in očeta z imenom in priimkom. Edino to šteje! Poroka? Naj ostaja eden obredov sakralizacije življenja. Pri čemer bi zlobni še dodali, da je lahko izkustveno uspešen zakon le tisti med slepo žensko in gluhim moškim.