NA KOŽO
Kolumna Mateja Lahovnika: Ulica in demokracija
V zrelih demokracijah je menjava oblasti koristna, ker znanje in talenti niso dani le eni politični opciji.
Odpri galerijo
Protesti v Ljubljani. FOTO: Borut Živulović/Reuters
Večina ljudi se trudi, da krizo čim bolje prebrodimo, in po merljivih rezultatih sodeč nam dobro uspeva. Kljub krizi sta minimalna in povprečna plača krepko višji, tisti zaposleni v podjetjih, ki imajo pod 1800 evrov bruto plače, so prejeli krizni dodatek spomladi in tudi ob koncu leta, brezposelnost pa se je zaradi vseh koronapomoči celo znižala. Pokojnine so se v krizi usklajevale redno in izredno ter se povečale bolj kot pred krizo.
V krizi pred desetimi leti se je država možno zadolžila, da so se sanirale banke, večina ljudi pa se je spraševala, kaj ima sploh od tega. V tej krizi so koronapomoči neposredno usmerjene k ljudem. Po več kot desetih letih se spet načrtuje gradnja domov za starejše in negovalnih bolnišnic. Počasi se vračamo v staro normalnost in vse kaže, da bo druga polovica leta v znamenju okrevanja. Podjetja že opozarjajo, da ne morejo dobiti delavcev v predelovalnih dejavnostih, voznikov tovornjakov, varilcev, zidarjev in delavcev v gostinstvu.
Manjšina pa še vedno misli, da lahko kljub epidemiji kar na ulici določa, kdo lahko upravlja državo in kdo ne sme, in mimo demokratičnih institucij vsem vsiljuje svojo voljo. Politični skrajneži grozijo z nasilnim prevratom, opozicija v parlamentu pa, namesto da bi sprejela ponujeno sodelovanje pri predsedovanju EU in izhodu iz krize, raje deluje razdiralno. Nobena vlada ni popolna, ampak tudi nasprotniki vlade bodo težko oporekali, da se s krizo pri nas nismo uspešno soočili, saj je bilo v letu dni izpeljanih in zastavljenih več razvojnih projektov kot v letih pred tem.
Zato je težko razumeti, zakaj se nekateri še naprej obnašajo, kot da bi bilo protiustavno, če niso vedno eni in isti na oblasti. V zrelih demokracijah razumejo, da je menjava oblasti po enem ali dveh mandatih koristna, ker tudi znanje in talenti niso dani le eni politični opciji. To bi lahko razumeli tudi tisti, ki delajo nered na ulicah in trgih. Vpitje in zganjanje cirkusa, ker niso »naši« na oblasti, je nezrelo in škodljivo, še posebno ker se to dogaja v občutljivem času.
V krizi pred desetimi leti se je država možno zadolžila, da so se sanirale banke, večina ljudi pa se je spraševala, kaj ima sploh od tega. V tej krizi so koronapomoči neposredno usmerjene k ljudem. Po več kot desetih letih se spet načrtuje gradnja domov za starejše in negovalnih bolnišnic. Počasi se vračamo v staro normalnost in vse kaže, da bo druga polovica leta v znamenju okrevanja. Podjetja že opozarjajo, da ne morejo dobiti delavcev v predelovalnih dejavnostih, voznikov tovornjakov, varilcev, zidarjev in delavcev v gostinstvu.
Manjšina pa še vedno misli, da lahko kljub epidemiji kar na ulici določa, kdo lahko upravlja državo in kdo ne sme, in mimo demokratičnih institucij vsem vsiljuje svojo voljo. Politični skrajneži grozijo z nasilnim prevratom, opozicija v parlamentu pa, namesto da bi sprejela ponujeno sodelovanje pri predsedovanju EU in izhodu iz krize, raje deluje razdiralno. Nobena vlada ni popolna, ampak tudi nasprotniki vlade bodo težko oporekali, da se s krizo pri nas nismo uspešno soočili, saj je bilo v letu dni izpeljanih in zastavljenih več razvojnih projektov kot v letih pred tem.
Zato je težko razumeti, zakaj se nekateri še naprej obnašajo, kot da bi bilo protiustavno, če niso vedno eni in isti na oblasti. V zrelih demokracijah razumejo, da je menjava oblasti po enem ali dveh mandatih koristna, ker tudi znanje in talenti niso dani le eni politični opciji. To bi lahko razumeli tudi tisti, ki delajo nered na ulicah in trgih. Vpitje in zganjanje cirkusa, ker niso »naši« na oblasti, je nezrelo in škodljivo, še posebno ker se to dogaja v občutljivem času.
