Kolumna Marije Mice Kotnik: Bombardiranje

Dober teden smo v novem letu, pa priznam, da sem že povsem izčrpana, ali natančneje, povsem utrujena. Seveda izčrpana nisem zaradi preburnega novoletnega praznovanja, saj tega že vrsto let preživljam v najboljši družbi, torej sama s sabo in s svojim ljubim možem. Utrujena tudi nisem zaradi tega, ker bi mi januarja primanjkovalo energije, kot lahko slišim od številnih okrog sebe. Januar je bil in je še vedno sicer zame najlepši mesec v letu, saj se vse začenja na novo pa tudi energije imam vsaj za dvanajst mesecev naprej.

Sem pa res utrujena od (pre)številnih nasvetov, kako naj novo leto začnemo, da bomo najbolj srečni, najbolj fit, kako se bomo najbolje razstrupili in telesu omogočili popolni razcvet. Na televizijskih ekranih sami nasveti, kako je treba začeti leto, pa kako jesti, pa kako kuhati … mediji so namreč prepolni takšnih in drugačnih strokovnjakov (ali to res so, seveda ne vemo), ki vsak navija za svoj izdelek, pa za svojo knjigo, pa svoj najboljši razstrupljevalni recept in podobno.

Prav na področju prehranjevanja in nasvetov, kako jesti, katera živila kupovati, kako kuhati, se mi zdi, da smo povsem izgubili kompas. Danes lahko skoraj že vsak svetuje o prehrani ne glede na to, ali je za to strokovnjak ali ne. Trenutno je najbolj vroča tema razstrupljanje telesa. Očitno mislijo, da smo se vsi v decembru nažirali do mrtvega in da odrasli ljudje sami ne premoremo premisleka, kaj je za koga dobro ali ne in kaj telesu pomaga ali ne.

Kot da nismo sposobni več zdravo misliti, ali kaj?
In tako sem lahko v enem dnevu slišala eno takšnih strokovnjakinj, da v razstrupljevalni napitek nikakor ne spadajo banane, saj so škrob, in če to zmešamo skupaj z zelenimi rastlinami oziroma zelenjavo, ki razstruplja, bo taisti škrob njihovo delovanje zavrl. Spet druga strokovnjakinja za prehrano oziroma nutricionistka, kot se bolj strokovno reče vsem takšnim ljudem, ki se spoznajo na prehranjevanje, pa je prisegala na razstrupljevalni napitek, v katerem banana mora biti. Katera ima prav?

Hm, res ne vem, kaj naj naredimo vsi tisti, ki seveda nismo nutricionisti, še manj nadstrokovnjaki za prehranjevanje in ki se v najboljši veri zanašamo zgolj na to, kar so nas naučile mame ali babice, da je pač treba jesti tisto, kar v določenem času leta uspeva oziroma najlažje dobimo. Poleti torej sadje in zelenjavo, ki uspeva poleti, pozimi pa tisto, kar je najlažje dobiti pozimi. Pa tudi prenažirati se ni dobro, so znale reči.


Kako naj torej verjamemo vsem tem strokovnjakom (nazive imajo vsi enake, kako so do njih prišli, pa je seveda drugo vprašanje), ki nam o eni in isti stvari eni svetujejo tako, drugi pa povsem nasprotno? Oba pa sta nutricionista. Saj vem, boste rekli, da jih ni treba poslušati. Prav imate. Vsekakor pa je res, da se jim je težko izogniti, če pa smo z njihovimi nasveti bombardirani od petka do svetka, vsak dan in vsako uro …

Zato pa nam je dandanašnji tako težko. Na voljo imamo toliko vsega, da ne znamo več izbrati, še manj znamo premisliti, kaj je za nas dobro in kaj ne. Še najmanj pa smo se sposobni odločati sami zase. Če nam kdo drug česa ne pove in nam ne svetuje, potem ne vemo, kaj bi. Kot da smo postali roboti pri živem telesu. Mar je odraslemu človeku res tako težko premisliti, kaj je dobro jesti in kaj ne in kaj naše telo potrebuje in česa ne?

Verjamem, da ne. Menim, da smo le postali tako komot, da enostavno ničesar več nismo sposobni narediti sami, niti tega ne, kaj je za nas dobro in kaj ne. Verjetno ni daleč čas, ko bomo potrebovali koga, da nam bo svetoval, kdaj je treba vdihniti in kdaj izdihniti, skratka, dihati. Spet drugi pa, kdaj naj gremo na stranišče ne glede na to, da nas telo samo opozori, ko se mora sprazniti. Bojim se, da bo kar naporno tole leto. Ne glede na obilico moje januarske energije.