NA EKS
Hrvatov ne bo pokopal denar
Malo verjetno je, da bi na Hrvaškem prišlo do reprize slovenskih dogodkov izpred osmih let.
Odpri galerijo
LJUBLJANA SLOVENIJA 14.10.2011 JERNEJ SUHADOLNIK FOTO: JOZE SUHADOLNIK
V zadnjih dneh se v delu ruskih medijev sprašujejo, ali je možno, da bodo ruski nogometaši za nastop v četrtfinalu mundiala dobili višje nagrade kot olimpijski prvaki. Ruski olimpijski komite od Sočija 2014 nagrajuje kolajne svojih olimpijcev enako: 4 milijone, 2,5 milijona in 1,7 milijona rubljev za prva tri mesta. Približno 55.000 evrov torej za olimpijsko zlato, pri čemer nosilci kolajn uživajo tudi druge ugodnosti, nekateri so prejeli stanovanja zasebnih pokroviteljev, drugi drage avtomobile, ki so jih nato prodali ...
Nogometaši? Ti so sklenili dogovor z nogometno zvezo (RFS), po katerem za opravljeno v prvem delu mundiala niso bili nagrajeni. RFS je obdržala 1,5 milijona dolarjev za stroške vadbenega igrišča in osem milijonov za nastop v rednem delu turnirja, ki jih bo vložila v nadaljnji razvoj nogometa. Reprezentanca – 23 igralcev in strokovni štab – si bo razdelila približno pet od dodatnih osmih milijonov dolarjev, kolikor jih je zborna komanda prislužila s prebojem v četrtfinale. Vsak bo prejel dobrih 150.000 evrov. Nekateri so se vprašali, ali je to preveč, češ, saj niso osvojili nobene lovorike ali kolajne. V večini medijev resda niso odprli dileme, v nasprotju s slovensko izkušnjo izpred osmih let se zavedajo, da gre za denar iz tujine. Golovin, Čerišev in druščina niso vzeli rojakom niti kopejke, plačali bodo celo davek. Nekateri so pomešali hruške in jabolka – znana zgodba. Pravilnik o nagrajevanju ruskega ministrstva za šport uvršča nogomet v režim z drugimi športi, država bi nagradila nogometaše zgolj za tretje ali višje mesto.
Rusi so vendarle hitro razčistili dilemo, ki je v resnici ni, ne nazadnje Fifina finančna nagrada zanje ne pomeni opazne spremembe. Večji izziv je gotovo pred Hrvati. Tamkajšnja nogometna zveza je lani ustvarila 142 milijonov kun prihodkov, kar je le dobre tri milijone evrov več od 15,6 milijona evrov, kot jih bo letos ustvarila Nogometna zveza Slovenije, in neprimerljivo s francosko nogometno zvezo (250 milijonov na leto). Hrvate bi torej kar dobro pretreslo 33 milijonov Fifinih evrov za nedeljsko zmago, enako (ne)zahtevno bi bilo razdeliti 24 milijonov evrov tolažilne nagrade. Tovrstni izzivi so pred osmimi leti zaznamovali tudi slovensko reprezentanco, posredno sta pozneje tudi zavoljo tega jato zapustila kapetan Robert Koren in predsednik Ivan Simič.
Formula za polom je znana in preverjena: zgodovinski podvig moraš pričakati nepripravljen. Plebiscitarnemu navdušenju namreč vselej sledi nov dan. Kljub temu ni posebno verjetno, da bi lahko na Hrvaškem prišlo do reprize slovenskih dogodkov izpred sedmih, osmih let. Hrvate žene naprej enoten domovinski motiv, doslej neviden na območju nekdanje SFRJ, denarne izzive že 150 let vselej rešujejo v slačilnici. Luka Modrić je capo di banda na igrišču in ob njem, predsednik Davor Šuker pa uživa podporo baze in odlično sodeluje z Uefo. Kaj bi jim šlo lahko narobe?
Malo verjetno je, da bi na Hrvaškem prišlo do reprize slovenskih dogodkov izpred osmih let.
Nogometaši? Ti so sklenili dogovor z nogometno zvezo (RFS), po katerem za opravljeno v prvem delu mundiala niso bili nagrajeni. RFS je obdržala 1,5 milijona dolarjev za stroške vadbenega igrišča in osem milijonov za nastop v rednem delu turnirja, ki jih bo vložila v nadaljnji razvoj nogometa. Reprezentanca – 23 igralcev in strokovni štab – si bo razdelila približno pet od dodatnih osmih milijonov dolarjev, kolikor jih je zborna komanda prislužila s prebojem v četrtfinale. Vsak bo prejel dobrih 150.000 evrov. Nekateri so se vprašali, ali je to preveč, češ, saj niso osvojili nobene lovorike ali kolajne. V večini medijev resda niso odprli dileme, v nasprotju s slovensko izkušnjo izpred osmih let se zavedajo, da gre za denar iz tujine. Golovin, Čerišev in druščina niso vzeli rojakom niti kopejke, plačali bodo celo davek. Nekateri so pomešali hruške in jabolka – znana zgodba. Pravilnik o nagrajevanju ruskega ministrstva za šport uvršča nogomet v režim z drugimi športi, država bi nagradila nogometaše zgolj za tretje ali višje mesto.
Rusi so vendarle hitro razčistili dilemo, ki je v resnici ni, ne nazadnje Fifina finančna nagrada zanje ne pomeni opazne spremembe. Večji izziv je gotovo pred Hrvati. Tamkajšnja nogometna zveza je lani ustvarila 142 milijonov kun prihodkov, kar je le dobre tri milijone evrov več od 15,6 milijona evrov, kot jih bo letos ustvarila Nogometna zveza Slovenije, in neprimerljivo s francosko nogometno zvezo (250 milijonov na leto). Hrvate bi torej kar dobro pretreslo 33 milijonov Fifinih evrov za nedeljsko zmago, enako (ne)zahtevno bi bilo razdeliti 24 milijonov evrov tolažilne nagrade. Tovrstni izzivi so pred osmimi leti zaznamovali tudi slovensko reprezentanco, posredno sta pozneje tudi zavoljo tega jato zapustila kapetan Robert Koren in predsednik Ivan Simič.
Formula za polom je znana in preverjena: zgodovinski podvig moraš pričakati nepripravljen. Plebiscitarnemu navdušenju namreč vselej sledi nov dan. Kljub temu ni posebno verjetno, da bi lahko na Hrvaškem prišlo do reprize slovenskih dogodkov izpred sedmih, osmih let. Hrvate žene naprej enoten domovinski motiv, doslej neviden na območju nekdanje SFRJ, denarne izzive že 150 let vselej rešujejo v slačilnici. Luka Modrić je capo di banda na igrišču in ob njem, predsednik Davor Šuker pa uživa podporo baze in odlično sodeluje z Uefo. Kaj bi jim šlo lahko narobe?
