NA KOŽO
Darinka Pavlič Kamien: Drago poletje pri sosedih
Le redki se zavedajo, da prav turisti prispevajo ključen delež k njihovemu blagostanju.
Odpri galerijo
Nogometna vročica je dvignila na noge vse, kar na Hrvaškem leze in gre, tudi v najbolj zakotnem otoškem lokalu. V resnici se tam ne dogaja kaj dosti. Turistični kraji so zmerno zasedeni. Razen nekaj izjem ni opaziti hude gneče, četudi mediji najavljajo rekordno sezono. Ta je na višku v dveh avgustovskih tednih, ko čez Jadran privrejo turisti iz Italije.
Sosedje se močno zavedajo prednosti dveh poletnih mesecev. To se kaže tudi v cenah, saj zmerno gospodarsko rast poskušajo nadomestiti s pretiranimi pričakovanji iz turizma. Posebno drzni so pri poletnih dvigih cen storitev, cestnin, menjalnih tečajev in turističnih taks. A roko na srce, turistov ne sprejemajo s tako odprtimi rokami kot marsikatera druga država.
Še posebno nenaklonjeni so pomorskim gostom. Po vstopu v EU so morali umakniti diskriminatorne vinjete in liste posadk, a so letos uvedli še bolj pretirane turistične takse, ki naj bi nadomestile izpad prihodkov nekoliko cenejših vinjet. Letna pristojbina za povprečno jadrnico znaša blizu tisoč evrov, neodvisno od tega, koliko turistov je na krovu. Lahko izberete tudi krajša obdobja, vendar so ta preračunana tako, da vas stanejo precej več kot nekdanja letna vinjeta.
Ob tem ne pričakujte, da bodo kaj bolj prijazno, z nasmehom sprejemali smeti, ki jih prinašate na obalo, ali vam pomagali, da se privežete. Gledajo vas grdo, če ne uporabite njihove koncesijske boje za privez ali hočete parkirati drugje kot na pretirano oddaljenem parkirišču pod žgočim soncem. Čeprav je turizem vlečni konj hrvaškega gospodarstva, je percepcija prebivalstva daleč od tega, da bi znali to ceniti. Le redki živijo s turizmom in le ti se zavedajo, da prav turisti prispevajo ključen delež k njihovemu blagostanju.
Hrvaška ostaja prijetna destinacija, a ji manjka še veliko, da bi se lahko kosala s konkurenti. Njen turizem pretirava v razmerju med ceno in kakovostjo, saj se zanaša na tradicijo in dostopnost. Morda pa je to priložnost, da Slovenci vzpostavimo pomorske in zračne mostove do bolj prijaznih in poceni nehrvaških destinacij.
Sosedje se močno zavedajo prednosti dveh poletnih mesecev. To se kaže tudi v cenah, saj zmerno gospodarsko rast poskušajo nadomestiti s pretiranimi pričakovanji iz turizma. Posebno drzni so pri poletnih dvigih cen storitev, cestnin, menjalnih tečajev in turističnih taks. A roko na srce, turistov ne sprejemajo s tako odprtimi rokami kot marsikatera druga država.
Še posebno nenaklonjeni so pomorskim gostom. Po vstopu v EU so morali umakniti diskriminatorne vinjete in liste posadk, a so letos uvedli še bolj pretirane turistične takse, ki naj bi nadomestile izpad prihodkov nekoliko cenejših vinjet. Letna pristojbina za povprečno jadrnico znaša blizu tisoč evrov, neodvisno od tega, koliko turistov je na krovu. Lahko izberete tudi krajša obdobja, vendar so ta preračunana tako, da vas stanejo precej več kot nekdanja letna vinjeta.
Le redki se zavedajo, da prav turisti prispevajo ključen delež k njihovemu blagostanju.
Ob tem ne pričakujte, da bodo kaj bolj prijazno, z nasmehom sprejemali smeti, ki jih prinašate na obalo, ali vam pomagali, da se privežete. Gledajo vas grdo, če ne uporabite njihove koncesijske boje za privez ali hočete parkirati drugje kot na pretirano oddaljenem parkirišču pod žgočim soncem. Čeprav je turizem vlečni konj hrvaškega gospodarstva, je percepcija prebivalstva daleč od tega, da bi znali to ceniti. Le redki živijo s turizmom in le ti se zavedajo, da prav turisti prispevajo ključen delež k njihovemu blagostanju.
Hrvaška ostaja prijetna destinacija, a ji manjka še veliko, da bi se lahko kosala s konkurenti. Njen turizem pretirava v razmerju med ceno in kakovostjo, saj se zanaša na tradicijo in dostopnost. Morda pa je to priložnost, da Slovenci vzpostavimo pomorske in zračne mostove do bolj prijaznih in poceni nehrvaških destinacij.
