Komentar Mateja Lahovnika: Neodgovorna igra
Če Šarec ni zmogel ali znal reševati problemov, mora pač poskusiti nekdo drug.
Odpri galerijo
Med strankami Šarčeve vlade poteka medsebojno obtoževanje, kdo je kriv in zakaj se je to zgodilo. Nekako tako, kot da bi se po razpadu orkestra dirigent in njegovi člani obmetavali z očitki, kdo je bolj kriv za povsem razglašeno glasbo. Šarec bo krivdo za klavrn konec svoje vlade težko naprtil partnerjem v vladi. Zadnji najbolj razvpit spor je namreč nastal kar v njegovi stranki oziroma med njegovima najožjima sodelavcema, ki si ju je sam izbral, in sicer med finančnim in zdravstvenim ministrom.
Vse slabši odnosi med Šarcem in Bratuškovo niso bili skrivnost, ampak po drugi strani sta bila predsednik SMC Počivalšek in nova predsednica Desusa Aleksandra Pivec zelo konstruktivna. Poleg tega spadata oba, tako gospodarski minister kot ministrica za kmetijstvo, med uspešnejše ministre te vlade. Zato je težko razumeti, zakaj se je samo po letu in pol Šarec kot premier odločil, da se ne gre več in ima vsega dovolj. Še težje je razumeti, čemu bi zdaj na vrat na nos morali zaradi tega na predčasne volitve.
Ne nazadnje vsake volitve stanejo ne samo zaradi vseh stroškov organizacije, ampak predvsem zaradi prostega teka v času kampanje in novega sestavljanja vlade. Procedure do novih volitev in sestavljanje nove vlade so pri nas zapletene reči in bi spet trajale več mesecev. Šarec je odstopil, ker s svojimi koalicijskimi partnerji kakor ni zmogel sodelovati, z Janšo še vedno noče, s Toninom pa se je močno sprl zaradi parlamentarnega nadzora Knovsa nad Sovo.
Zato se postavlja vprašanje, s kom lahko premier sploh še sodeluje oziroma kaj bi bilo drugače po morebitnih predčasnih volitvah. Če Šarec ni zmogel ali znal reševati problemov, mora pač poskusiti nekdo drug, saj je težav na področju zdravstva in sociale preveč, da bi se lahko neodgovorno igrali. Slovenija potrebuje stabilno vlado, tudi zaradi vse slabših gospodarskih in varnostnih razmer v svetu.
Zato je obmetavanje, kdo se (ne) boji predčasnih volitev, precej bizarno, saj je dve leti in pol do rednih spodobno in racionalno, da se naredi resen poskus oblikovanja nove vlade. Državljani volijo politike zato, da rešujejo, in ne da ustvarjajo probleme.
Če Šarec ni zmogel ali znal reševati problemov, mora pač poskusiti nekdo drug.
Vse slabši odnosi med Šarcem in Bratuškovo niso bili skrivnost, ampak po drugi strani sta bila predsednik SMC Počivalšek in nova predsednica Desusa Aleksandra Pivec zelo konstruktivna. Poleg tega spadata oba, tako gospodarski minister kot ministrica za kmetijstvo, med uspešnejše ministre te vlade. Zato je težko razumeti, zakaj se je samo po letu in pol Šarec kot premier odločil, da se ne gre več in ima vsega dovolj. Še težje je razumeti, čemu bi zdaj na vrat na nos morali zaradi tega na predčasne volitve.
Ne nazadnje vsake volitve stanejo ne samo zaradi vseh stroškov organizacije, ampak predvsem zaradi prostega teka v času kampanje in novega sestavljanja vlade. Procedure do novih volitev in sestavljanje nove vlade so pri nas zapletene reči in bi spet trajale več mesecev. Šarec je odstopil, ker s svojimi koalicijskimi partnerji kakor ni zmogel sodelovati, z Janšo še vedno noče, s Toninom pa se je močno sprl zaradi parlamentarnega nadzora Knovsa nad Sovo.
Zato se postavlja vprašanje, s kom lahko premier sploh še sodeluje oziroma kaj bi bilo drugače po morebitnih predčasnih volitvah. Če Šarec ni zmogel ali znal reševati problemov, mora pač poskusiti nekdo drug, saj je težav na področju zdravstva in sociale preveč, da bi se lahko neodgovorno igrali. Slovenija potrebuje stabilno vlado, tudi zaradi vse slabših gospodarskih in varnostnih razmer v svetu.
Zato je obmetavanje, kdo se (ne) boji predčasnih volitev, precej bizarno, saj je dve leti in pol do rednih spodobno in racionalno, da se naredi resen poskus oblikovanja nove vlade. Državljani volijo politike zato, da rešujejo, in ne da ustvarjajo probleme.
