Kolumna Dejana Vodovnika: Hollywood za 12,75 evra

Nobenega dvoma ni, da je bila TV Slovenija, prej TV Ljubljana, venomer valilnica zvezd. Takšnih in drugačnih, ki so krojile sceno. Ko se le spomnim, kako je mama z očmi požirala nekatere moške televizijske obraze … Zvezdnike iz Ljubljane, pač! No, dokler niso zavladali kuharski šefi, modni guruji, 'kmetje in kmetice' in harmonikarji, ki prepričujejo v obliki voditeljev, da bo luštno, pozneje pa se izkaže, da je od luštnega ostala le zafnanost. In nato je mama prešaltala na avstrijske zvezdnike.
Je pa zvezda prav posebne vrste tudi televizija ali, kot ji pravijo, najbrž tudi zaradi kvazizvezdniškega obnašanja številnih zaposlenih na ljubljanski Kolodvorski 2–4, slovenski Hollywood.

Pisala so se devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je bilo delovanje TV Slovenija zaznamovano z demokratičnimi spremembami, novo oblastjo in napovedmi velikih sprememb in čistk med novinarji in uredniki. In kaj kmalu je postala trgovina jasna.

Kot sta nekje zapisala Sandra B. Hrvatin in Marko Milosavljević, je bilo sprva mišljeno, da bi bil svet RTV organ civilne družbe, hm, pa se je izkazalo, da je postal strankarsko razdeljen in le podaljšek strankarskih interesov in vsakokratnih koalicij. Pa zgodilo se je, da so naročniki RTV postali kar vsi odjemalci elektrike. Povrhu so nastali še POP TV, Kanal A, Gajba TV in program TV Slovenije so začeli prehitevati vsi po vrsti …

Je pa res, da se je uspelo TV Sloveniji po začetnem padcu v vrtinec komercializacije izvleči iz njega. Ampak okusi so različni in prav toliko, kot je okusov, je mnenj o delovanju in programu.


Pa smo pri odjemalcih elektrike in tistih, ki jim gre v nos znesek 12,75 evra, ki je, kot se mi zdi, nespremenjen že od leta 2012. Kot vem, nič ne kaže, da bo kmalu kaj višji, »vsaj pri zdajšnji oblasti ne,« pravi kolega. Morda pa ga sploh več ne bo? Hm!
To bi bilo veselje. Za tiste, ki menijo, da bi lahko ves denar, ki ga zdaj dobiva RTV Slovenija, namenili kateremu drugemu mediju … Haha! Pozabljajo pa, da bi šlo v maloro pet TV-kanalov, osem radijskih programov, digitalni spletni arhiv, celo verske vsebine, oddaje za narodnostne skupine (tudi za Argentino in širše …). Ja, hudič bi odnesel šalo. Če že ne referendum, s katerim tako glasno grozijo nekateri »odjemalci električne energije, ki jim gre tako v nos omenjenih 12,75 evra, ki da je prisilni RTV-prispevek«. Za takšen pristranski program pač ne želijo več plačevati omenjenega prisilnega prispevka, dodajajo.
Ne želim biti odvetnik slovenskega Hollywooda, kot vem, jih imajo in plačujejo kar nekaj, ki se ukvarjajo s tožbami zoper RTV Slovenija, sam pa imam premalo odvetniškega znanja, da bi se spuščal v te hudo kalne politikansko-ekonomske vode.
Rad pa gledam TV. Priznam, da celo TV Slovenija. V programski shemi ponudnika imam čez sto programov. Nekaterih še sploh nisem pogledal, druge zazrem le občasno, ko me pač pritegne naslov, tretje gledam redno, četrtim se smejim, o petih imam svoje mnenje.

In tako sem oni dan, ko mi je prst na daljincu obstal na enem od programov, ki so v lasti tudi tistih odjemalcev elektrike, ki bentijo nad prisilnim prispevkom zaradi domnevnih pristranskosti raznih erik, evgenij in podobnih in preostale domnevno zvezdniške druščine, pomislil, kaj bi taisti nergači porekli, če bi Nekdo (!!!) predlagal referendum, s katerim bi od ponudnika programske sheme zahteval izbris te ali one ponudbe, programa. Zaradi pristranskosti, s katero nas bombardirajo kot pred davnimi leti zavezniki Berlin.

Mater, kakšen plaz bi se vsul. Pobudnik bi bil zagotovo nemudoma označen kot prostitutek iz časa nekdanjega sistema, ko je v glavnem jedel kaviar. Ali pač nekaj podobnega.

Hehe, zvečer pa bi tisti, ki bi čez dan pljuvali po pobudniku, vseeno z enim očesom pogledali, kaj o njem poroča slovenski Hollywood. Če ne zaradi samovšečnosti, pa zaradi dejstva, da 12,75 evra ne bi šlo v nič!

Kot pravijo Norvežani: Resnica je kot zdravilo: lahko ga je dati drugemu, toda neprijetno je, če ga moraš sam pogoltniti.