AGROMETEOROLOŠKA NAPOVED
Zima z repom bije, če dolgo toplo sonce sije
Doživeli smo rekordno topel januar, ko so temperature poskočile do 15 °C, zvončki in leska zacveteli sredi meseca.
Odpri galerijo
Ne le zvončki, cveti tudi leska, v Primorju ciprese, v obalnih predelih mimoze, kamelije in mandlji. FOTO: Guliver/Thinkstock
Zadnji januarski teden je Slovenijo preplavilo toplo in po večini suho vreme. Najvišje dnevne temperature so skočile krepko nad 10 °C, marsikje v notranjosti države celo nad 15 °C. To je običajna vrednost za april!
V večjem delu Slovenije bo januar med petimi najtoplejšimi v zadnjih 60 letih. Temperaturni odklon od povprečja obdobja 1981–2010 znaša večinoma med 3 in 5 °C. Podobno toplo je bilo v letih 2014, 2007, 1988 in 1975. Ohladitev pričakujemo v drugi polovici tedna. Vzrok za topel januar tiči v dejstvu, da je bilo v zadnjem mesecu zaradi pogostih jugozahodnih vremenskih razmer predvsem v osrednjem in vzhodnem delu države toplejše od dolgoletnega povprečja. Položaj je bil obraten lani, ko je bil ta mesec za prav toliko stopinj hladnejši od povprečja.
Po podatkih fenološkega monitoringa Agencije RS za okolje je na Goriškem letos leska začela cveteti 14 dni prej kot običajno (povprečno 7. februarja). Zvonček, ki tam v povprečju zacveti 3. februarja, je letos zacvetel skoraj 14 dni prej, to je 22. januarja. Tudi v osrednji Sloveniji leska prehiteva za od tri tedne do enega meseca. Podobno zgodaj so zacvetele rastline v letih 2014 in 2007. Prezgodnja aktivacija rastlin k sreči v omenjenih dveh letih ni povzročila pozebe.
Odprti cvetovi iz panjev že privabljajo prve čebele, ki tako trošijo energijo. Čebelarji morajo preverjati zaloge. Močna ohladitev, ki lahko pride, je lahko nevarna tudi za čebele, ki bi v tem času prav tako morale imeti zimski počitek.
V večjem delu Slovenije bo januar med petimi najtoplejšimi v zadnjih 60 letih. Temperaturni odklon od povprečja obdobja 1981–2010 znaša večinoma med 3 in 5 °C. Podobno toplo je bilo v letih 2014, 2007, 1988 in 1975. Ohladitev pričakujemo v drugi polovici tedna. Vzrok za topel januar tiči v dejstvu, da je bilo v zadnjem mesecu zaradi pogostih jugozahodnih vremenskih razmer predvsem v osrednjem in vzhodnem delu države toplejše od dolgoletnega povprečja. Položaj je bil obraten lani, ko je bil ta mesec za prav toliko stopinj hladnejši od povprečja.
Iz preteklosti V Ljubljani je bila januarja 2014 povprečna temperatura zraka za 6,5 °C nad dolgoletnim povprečjem in najvišja v nizu meritev. Milo vreme se je končalo 24. januarja. V zadnjih dneh januarja so se po državi začele težave zaradi snega, ledenega dežja, poledice in žleda, ki so prerasle v katastrofo izjemnih razsežnosti. Konec januarja in začetek februarja 2014 je žled prizadel celotno Slovenijo razen Prekmurja in Primorske. Največja škoda je nastala na prometni in energetski infrastrukturi, kjer je bila ocenjena na več kot 130 milijonov evrov, ter v gozdovih. Celotna škoda po žledolomu je bila ocenjena na od 300 do 500 milijonov evrov.
Toplo tudi v gorah
Nadpovprečno topla zima brez snežne odeje povzroča skrbi žičničarjem in turističnim delavcem. Niti gore niso bile imune proti toplim razmeram. Na okoli 1500 m smo imeli v nedeljo in ponedeljek okrog 6–7 °C. Inverzije za ta čas niso nič običajnega. Razlika z letošnjimi razmerami je v tem, da hladnega zraka v nižjih zračnih plasteh ni. Hladni zrak bo od severa začel nad Atlantikom in zahodno Evropo prodirati južneje šele ob koncu tedna, in takrat kaže na bolj zimske temperature tudi pri nas. Ohladitev je nujna, da nekoliko ustavi razvoj vegetacije in zmanjša verjetnost pozeb ob prezgodnji pomladi.NapovedPo večini bo oblačno, predvsem v zahodni, južni in delu osrednje Slovenije bodo občasno padavine. Meja sneženja bo med 800 in 1200 m nad morjem. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, ob morju okoli 8, najvišje dnevne v alpskih dolinah malo nad 0, drugod od 6 do 13 °C.
V petek se bodo padavine okrepile, meja sneženja se bo od severa v notranjosti Slovenije spustila do nižin. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem večinoma šibka burja. V soboto bo sprva oblačno, predvsem na jugovzhodu bo še rahlo snežilo. Popoldne se bo od severozahoda delno zjasnilo.
V soboto bo prevladovalo oblačno vreme s sneženjem, ki bo do večera ponehalo. V nedeljo bo nekaj več možnosti za sonce, potem bo do četrtka prevladovalo oblačno vreme, ponekod v notranjosti bo občasno še lahko naletaval sneg.
V petek se bodo padavine okrepile, meja sneženja se bo od severa v notranjosti Slovenije spustila do nižin. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem večinoma šibka burja. V soboto bo sprva oblačno, predvsem na jugovzhodu bo še rahlo snežilo. Popoldne se bo od severozahoda delno zjasnilo.
Obeti
V soboto se bo ciklon pomikal nad zahodni Balkan. Od nedelje bomo občasno še pod vplivom ciklona nad srednjo Evropo in severnim Sredozemljem.V soboto bo prevladovalo oblačno vreme s sneženjem, ki bo do večera ponehalo. V nedeljo bo nekaj več možnosti za sonce, potem bo do četrtka prevladovalo oblačno vreme, ponekod v notranjosti bo občasno še lahko naletaval sneg.
Topla zima drami rastline
Toplota je več kot mesec dni prezgodaj zdramila spomladanske znanilce. Cvetijo zvončki, leska, v Primorju so začele cveteti ciprese, v zraku se pojavlja tudi že cvetni prah jesena in jelše, v obalnih predelih cvetijo mimoze, kamelije in mandlji. Toda prezgodaj prebujene rastline bodo ob naslednjem vdoru hladnega zraka doživele poškodbe.Po podatkih fenološkega monitoringa Agencije RS za okolje je na Goriškem letos leska začela cveteti 14 dni prej kot običajno (povprečno 7. februarja). Zvonček, ki tam v povprečju zacveti 3. februarja, je letos zacvetel skoraj 14 dni prej, to je 22. januarja. Tudi v osrednji Sloveniji leska prehiteva za od tri tedne do enega meseca. Podobno zgodaj so zacvetele rastline v letih 2014 in 2007. Prezgodnja aktivacija rastlin k sreči v omenjenih dveh letih ni povzročila pozebe.
Agrometeorološki slovarčekŽled nastane, ko dežuje ali rosi pri temperaturah pod lediščem oziroma ko padavine v tekoči obliki padajo na podhlajeno podlago.
Nevarnost pozebe
Topla zima skrbi tudi kmete, predvsem sadjarje, in čebelarje. Spomin na zadnji dve pozebi je še močan. Pri ozimnih žitih za zdaj še ni bilo večjih sprememb. Ponekod je ozimni ječmen, ki je bil zgodaj sejan, že precej razraščen. Posevki so mestoma rumeni, ker so začeli rasti, vendar je osvetlitve še premalo in tudi temperature so prenizke, da bi lahko dobil zeleno barvo. Toplota in obilna vlaga lahko povzročita razvoj bolezni. Sadno drevje še miruje, a če se bo toplo vreme nadaljevalo, se bo prebudilo in začelo brsteti, s tem pa bo nastala velika nevarnost pozebe.Odprti cvetovi iz panjev že privabljajo prve čebele, ki tako trošijo energijo. Čebelarji morajo preverjati zaloge. Močna ohladitev, ki lahko pride, je lahko nevarna tudi za čebele, ki bi v tem času prav tako morale imeti zimski počitek.
