Mož ji je prepovedal vrnitev
Zadje leto so mediji monaški princesi namenili toliko pozornosti kot že dolgo ne. Razlog je njena odsotnost, saj je Charlene večino leta preživela v Afriki, le nekaj dni po vrnitvi pa je spet odšla čez mejo, kjer se zdravi zaradi psihične in fizične izčrpanosti.
A nekdanja vrhunska plavalka ni prva monaška princesa, ki je imela težave s prilagajanjem na plemiško življenje, še huje je bilo Američanki Alice Heine, ki se je v drugi polovici 19. stoletja poročila s princem Albertom I.
Pokopana kot monaška princesa
Heinejeva je bila prva tujka, ki se je omožila v monaško kraljevo družino, za njo je to uspelo le dvema, poleg Charlene še njeni tašči Grace Kelly. Alice, ki ji je prvi mož umrl pri rosnih 22 letih, se je do ušes zaljubila v Alberta in ni ji bilo lahko, ko je morala kar dolgih osem let čakati, da mu je lahko obljubila večno zvestobo.
Alice je bila rojena v premožno družino, ker je bil njen oče iz ugledne družine bančnikov, pa se je tudi sama veliko naučila o denarju. Znanje je uporabila, da je v Monaku vzpostavila finančno stabilnost, v času njenega zakona z Albertom je dežela vzcvetela in postala meka za bogataše, kot jo poznamo še danes.
Albertov oče princ Charles III. je zvezi namreč tako močno nasprotoval, da je sinu prepovedal poroko z ločeno Američanko, ki je bila za nameček še mama dveh otrok, ki nista bila Albertova. Par je moral čakati do njegove smrti, da sta lahko stopila pred oltar. A ko so se njene sanje končno uresničile, so se kaj hitro tudi sfižile. Zakonca sta se odtujila, saj sta spoznala, da nimata tako rekoč nobenih skupnih interesov. Medtem ko je Alice oboževala gledališče, ples in kulturo, se je njen mož raje ukvarjal z okoljevarstvom in proučeval oceane. Na koncu sta oba začela iskati srečo v posteljah drugih ljudi in se afer niti nista več trudila skrivati drug pred drugim.
8
let sta čakala, da sta se lahko poročila.
Šlo je celo tako daleč, da je Alice, ki so jo Monačani sicer oboževali, pobegnila v London, kjer si je ustvarila nov dom, ko ji je Albert zaradi njene zveze z britanskim skladateljem Isidorom de Laro prepovedal, da se še kdaj vrne v Monako. Leta 1902, po 13 letih zakona, so jima v Monaku dali dovoljenje za ločitev, a uradno se za ta korak nista nikoli odločila, čeprav sta do konca življenja živela vsak v svoji državi. Albert je leta 1922 umrl v rodnem Monaku, Alice pa tri leta pozneje v Parizu. Tam je tudi pokopana, njen nagrobnik pa krasi napis Alice, monaška princesa.
