FOTO: Od neandertalčeve do Čarobne piščali

Cerkno ni le kraj, kjer ima korenine tovarna Elan in kjer se delničarji tudi s pesmijo borijo za svoje pravice, temveč tudi mesto glasbe. V neposredni soseščini je jama Divje babe, kjer so našli koščeno piščal, najstarejše glasbilo na svetu, v Cerknem deluje pihalni orkester in tam vsako leto poteka mednarodno uveljavljeni jazz festival. Povrhu so se letos po Cerknem razlegale še operne arije.

Poletni koncert na prizorišču pred Hotelom Cerkno je pritegnil več kot 600 ljubiteljev opernih in operetnih arij ter večno zelenih melodij iz najbolj znanih muzikalov. Glavni nosilec koncertnega programa je bil 54-članski Simfonični orkester Cantabile, ki si je v skoraj desetletju delovanja pridobil veliko zvestih in predvsem navdušenih poslušalcev. Orkester združuje tako poklicne glasbenike, učitelje glasbe, študente različnih glasbenih akademij kot tudi zavzete nepoklicne glasbenike. V njem redno nastopajo tudi gostujoči glasbeniki, in tako je na prvi trobenti na koncertu v Cerknem igral solist, ki je v sklopu študentske izmenjave prišel v Slovenijo iz ZDA.

Orkester je koncertni program začel ognjevito. Uvertura k operi Carmen spada med 30 najpogosteje izvajanih skladb tega žanra. S polnim zvokom in enkratno energijo je orkester uvedel operni večer. V znameniti Habaneri iz iste opere je nastopila prva solistka večera, po rodu Idrijčanka, sopranistka Nataša Trček. In ker je dirigent prvi sklop koncertnega programa namenil operi, izvajalci seveda niso mogli mimo Mozarta in njegove Čarobne piščali, ki se na poseben način dotika tudi Idrijskega in Cerkljanskega. Mozartov libretist pri operi Čarobna piščal je namreč domnevno potoval tudi skozi Cerkno, ko se je iz Idrije, kjer je nastopal kot potujoči komediant, vračal proti Dunaju. V Cerknem pa so po pričevanjih najstarejših in po zapisih v knjigah Viktorja Prezlja na vrtovih premožnih domačinov že pred stoletjem pripravljali violinske koncerte in nekaj semen tega navdušenja nad lepo glasbo je ostalo.

Publika je bila navdušena tudi nad baritonistom Tonetom Habjanom, ki je doma iz sosednje Selške doline. Z interpretacijo Mozarta in Charlesa Gounoda je predstavil dva obraza opere. Prvi je lahkoten, drugi resen in tragičen.

Iz sveta opere so izvajalci popeljali publiko še v svet muzikala in filmske glasbe, kjer so se kot solisti predstavili pevka Rebeka Bogataj, saksofonist Nace Kogej in orgličar Miro Božič. Slednji je ganljivo poustvaril zimzeleno skladbo Oblivion argentinskega skladatelja, utemeljitelja tanga nuevo Astorja Piazzolle. Nekatere skladbe z desetletji res žlahtnijo in se uveljavljajo. To zagotovo velja za glasbena dela, ki jih je odpela Rebeka Bogataj, ter tudi za Webrovo Memory iz muzikala Mačke v duetu sopranskega saksofona v rokah Naceta Kogeja.

Zadnji del koncerta je bil namenjen kralju operete Francu Leharju. Nataša Trček se je na koncertu izkazala z odličnim glasom in jasno interpretacijo, v duetu Lippen Schveige s Tonetom Habjanom pa tudi kot sposobna komorna glasbenica.

Za zaključek so glasbeniki prihranili poslastico posebne vrste. Čeprav je koncert nosil naslov Operna noč, so zadnje minute uradnega dela namenili inštrumentom. Male orglice in violina sta v priredbi skladbe Czardas skladatelja Vittoria Montija obetali nekaj posebnega. Miro Božič in Jan Šoštarič sta pri oblikovanju priredbe izmenjaje se oblikovala vse glasbene motive, jih prepletala in uprizorila pravi glasbeni dvogovor. Z dolgim aplavzom si je izprosila ponovitev najbriljantnejšega dela skladbe, s katero so glasbeniki na odru dokazali, da niso vešči le igranja po strogo zapisanih notah, ampak da glasbo razumejo kot poseben način pogovora in prostor za kreativno improvizacijo.

In ker poletnega koncerta opernih arij ne more biti brez Verdija in slovitega dueta Napitnica iz Traviate, so to skladbo v prvem dodatku zaigrali tudi na koncertu v Cerknem. Nataša Trček in Tone Habjan sta v roke prijela še čaši penine in ob koncu zimzelene skladbe se jima je s kozarcem v roki pridružil še dirigent predstave Marjan Grdadolnik. Za piko na i so glasbeniki dodali še Offenbachov Peklenski galop iz operete Orfej v podzemlju iz leta 1858, ki je bolj znan kot Kankan.

»Škoda, da se za organizacijo tako vrhunskega glasbenega dogodka v Cerknem odločijo le vsakih 10 let,« so odlično organizirano poletno Operno noč komentirali poslušalci.