LARA JANKOVIĆ

Korona ni omajala njune ljubezni

Objavljeno 06. julij 2020 18.45 | Posodobljeno 06. julij 2020 18.45 | Piše: Danica Lovenjak

So ljudje, ki so mladi, in so ljudje, ki so večno mladi. Med zadnje lahko uvrstimo igralko in šansonjerko Laro Jankovič, ki kar prekipeva od življenjske energije. Z leti je še bolj cvetoča in še bolj zaljubljena.

Lara blesti v soju žarometov – v kakršni koli vlogi. V zadnjih letih nam je na odru večkrat postregla tudi z goloto, a ne dobesedno, saj gre za kabaretne večere šansonov s pomenljivim naslovom Pred vami stojim gola. Za svojo monodramo Kot jaz, ki je posvečena Edith Piaf, je dobila mednarodni nagradi v Beogradu in Moskvi. V jesenskih dneh pa nam obljublja novo poslastico – koncertno predstavo Larina pesem, ki govori o pravi ljubezni med dr. Živagom in Laro. Po zatišju kulture, ki jo je ogrozil koronavirus, je pred nekaj dnevi prvič stala na odru in svoj koncert Kako diši svoboda, kakšne barve je mir? na Kongresnem trgu posvetila Sloveniji. »Skozi pesmi z vsega sveta sem apelirala na ljudi, da bi pozitivne vrednote morale biti tiste, ki bi vodile ta svet,« mi razloži ob snidenju na Koseškem bajerju. »Mir, svoboda, strpnost, spoštovanje, sprejemanje in sožitje ... Naj nas to vodi v življenju, ne sovraštvo. Zdi se mi, da bi jutri bil veliko boljši, če bi gojili več ljubezni kot sovraštva. Saj ljubezen je tudi odpuščanje in sprejemanje drugačnosti.«

Jaz vam pa povem, da bi bilo na tem svetu dosti lažje, če bi več seksali.

Ko se sprehodiva, mi Lara, ki je samozaposlena v kulturi, zaupa žalostno dejstvo številnih kulturnikov. »V tem času se moram skoraj opravičevati, ker sem igralka, pevka, umetnica ... Četudi sem poleg študija vlagala tudi svoj denar in čas v izpopolnjevanje. In od nekdaj trdo delam. Zdaj bi me pa moralo biti celo sram, da sem to, kar sem,« zgroženo pove o mačehovskem odnosu države do kulture. »Poslušam, kako smo nepotrebni, kaj sploh delamo, kakšni brezdelneži in lenuhi smo ... Pljuva se po poklicu, ki je zame svet.«

Kar 18 let mlajši

Ob jezeru raje spregovoriva o tem, kar nas osrečuje – o ljubezni. »Ljubezen je širok pojem, ampak prava redkost je brezpogojna
image
Poslušam, kako smo nepotrebni, kaj sploh delamo, kakšni brezdelneži in lenuhi smo ...
ljubezen, kot jo dobimo pri živalih, ki ne kalkulirajo, niso razumske niti materialistične, edino hrana je njihova šibka točka,« se nasmeji. »Ljudje bi se morali pri ljubezni drugače usmerjati – ne vedno iskati v smislu če jaz dam, moram nujno nekaj dobiti nazaj. Jaz čutim neizmerno ljubezen do vsega, kar me obdaja. Ni nujno, da v življenju dobiš nazaj od tam, kamor si dal, pravzaprav se to redkokdaj zgodi. Ne, ti si dal, ker si ti hotel dati. Ne govorim samo o materialnih stvareh, ampak o pozornostih, da si komu pomagal, se pogovarjal z njim, če je bil v težavah. Zame ni ljubezen, če od nekoga zahtevaš, da se ti popolnoma prilagodi, spremeni. Ljubezen ni, ko dva hodita po isti poti, ampak je ljubezen, ko dva gledata v isto smer.«

Že več kot tri leta je Lara srečna v objemu Nejca, in ko ga omenim, se ji zaiskrijo oči. »Zanosila nisem, ločila pa se tudi nisva,« se pošali in potrdi, da koronakriza ni omajala njune trdne ljubezni. »Lepo je bilo. Midva sva tudi prej podobno živela, se veliko pogovarjala, tako da ni bilo neke razlike v času karantene. Čeprav je on nekaj časa kar hodil v službo, ker ima tako naravo službe, da sploh nima stika z ljudmi. V preostalem času pa sva se imela super. Hodila sva na sprehode, malo več sva jedla, zdaj pa oba hujšava,« se nasmeji.

Za monodramo Kot jaz, ki je posvečena Edith Piaf, je dobila mednarodni nagradi v Beogradu in Moskvi.

Več kot očitno je, da sta zaljubljena do ušes, a mnogi se radi obregnejo ob podatek, da je Nejc 18 let mlajši od nje. Je ravno mlajši ljubimec eliksir njene mladosti? »To je kot vprašanje, kaj je bilo prej: kokoš ali jajce. Ali sem si jaz zdaj izbrala mladega, da me bo ohranjal pri mladosti, ali pa sem jaz tako mladostna, da preprosto moram imeti mlajšega, da me dohaja. Ne vem, kaj je bolj prav, ampak jaz mislim, da je bolj ta varianta, da imam veliko življenjske energije, ki sem jo podedovala od svoje stare mame. Večina mojih vrstnikov je seveda v zvezah, jaz pa ne maram hoditi v zelje. Mogoče mi je bil kdo všeč, ampak nikoli ne želim razdirati nobenih vezi, pa naj bodo še tako krhke, ker verjamem, da to lahko prinese slabe vibracije. Zame v resnici ni pomembno, koliko let ima moški, ampak da je poln življenjske energije, zaljubljenosti v življenje. Ravno zaradi tega me je morda pot večkrat zanesla k mlajšim.«

Poredna Vivi svetuje

Marsikoga je zaradi svoje živahnosti in seksapila navdušila tudi v monokomediji Poredna Vivi, kjer igra prijateljico noči. Z Vivi podira stereotipe o seksu in prostituciji. »Zavzemam se za legalizacijo, ker bi bilo veliko več kontrole, tako glede zlorab kot tudi glede zdravja. Nima smisla, da se pretvarjamo, če je najstarejša obrt že od pamtiveka.« Nato se prelevi v Vivi in mi pove v ajdovskem narečju njeno stališče: »Sem poštena državljanka, ki skrbi za dobrobit sodržavljanov! Državi plačujem davke in skrbim za dobrobit sodržavljanov! Na Fursu sem prijavila firmo za sprostitvene dejavnosti in odprla Koitus s. p.! Tako da mi nobeden ne more nič očitati!« Ker je bila ravno v zanosu, jo vprašam, kaj bi Vivi sporočila Slovencem, in Lara v vlogi Vivi odločno pove: »Včasih so besede težke kot mlinski kamen. Tudi besede so dejanja in včasih bolijo tudi tiste brez teže. Jaz vam pa povem, da bi bilo na tem svetu dosti lažje, če bi več seksali. In če je pohota greh, naj me takoj strela udari!« Tudi Lara se pri tem strinja z Vivi in vidi rešitev za številne težave v seksu. »Potešen in zadovoljen človek čisto drugače deluje na tem svetu. Vsekakor bi priporočila več ljubezni brez sovraštva.«




Deli s prijatelji