Zdravju koristne bakterije

Črevesnim težavam, ki jih spremljata diareja in napenjanje, se lahko elegantno izognemo z dovoljšnjim vnosom pre- in probiotikov.
Fotografija: O pre- in probiotikih razmišljajte, še preden vas doletijo črevesne težave. FOTO: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
O pre- in probiotikih razmišljajte, še preden vas doletijo črevesne težave. FOTO: Guliver/Getty Images

Na svetu najverjetneje ni posameznika, ki se vsaj enkrat v življenju ne bi srečal s prebavnimi motnjami. Bolečine v trebuhu pogosto spremlja tudi diareja. Večina šele takrat začne razmišljati, kako rešiti prebavne težave, in pomislijo na probiotike. Gre za specifične mikroorganizme, ki pomagajo odpraviti neravnovesje v črevesni flori, za žive bakterije, ki razgrajujejo hrano, ki jo pojemo, in hkrati uničujejo škodljive mikororganizme.

Najbolj znan probiotik je kefir. FOTO: Guliver/Getty Images
Najbolj znan probiotik je kefir. FOTO: Guliver/Getty Images
V zadnjih letih pa ne govorimo le o probiotikih, temveč tudi o prebiotikih. Razliko med enimi in drugimi strokovnjaki razložijo takole: probiotiki so dobre bakterije, ki jih vnesemo v črevesje, da rastejo in uničujejo slabe bakterije, prebiotiki pa so neke vrste hrana za dobre bakterije – to pomeni, da pomagajo pri rasti probiotičnih bakterij, ki so že prisotne v telesu in delujejo kot neke vrste gnojilo. Za dobro delovanje črevesne flore tako potrebujemo ene in druge. To je, nadaljujejo strokovnjaki, zelo pomembno za posameznikovo splošno zdravje, saj zdravo črevesje pripomore k ojačanemu imunskemu sistemu pa tudi k zdravi telesni teži in uravnoteženi ravni sladkorja v krvi.

Banane in polnozrnat kruh

Neravnovesje v črevesni flori zelo radi porušijo antibiotiki. Zato strokovnjaki svetujejo, da se v takih primerih jemlje probiotične nadomestke, in sicer vse dokler se ne preneha jemati antibiotikov. Vse to seveda storite po nasvetu z zdravnikom.

Da nas ne bi presenetile črevesne težave, kot so diareja, napenjanje in zaprtje, ravnamo preventivno. Priporočljivo je jesti jogurte, ki vsebujejo probiotične bakterije, mehke sire, fermentirano mleko, kefir, tudi kislo zelje. Strokovnjaki priporočajo uživanje banan, ki ne vsebujejo le pro- in prebiotikov, temveč tudi vlaknine, ki pomagajo uravnavati prebavo. Izbiramo polnozrnat kruh in koruzo, ječmen, oves, laneno seme, čebulo in česen, stročnice, špinačo in med.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije