Zaradi hrupa bolno srce: uporabljajmo ušesne čepke
Več kot 100 milijonov ljudi v Evropi je izpostavljenih škodljivim ravnem hrupa, ki ga z različnimi dejavnostmi povzroča človek. Največ ga nastaja v prometu, tako v cestnem kot železniškem. In prav ta, zlasti ko mu je človek neprestano izpostavljen več let, povzroča tudi številne zdravstvene težave.
Po podatkih Evropske agencije za okolje zaradi hrupa vsako leto za srčno-žilnimi obolenji zboli 48.000 in prezgodaj umre 12.000 Evropejcev, kar 6,5 milijona ljudi trpi za motnjami spanja in vznemirjenosti. Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da je 30 odstotkov ljudi v EU vznemirjenih zaradi hrupa podnevi, 20 odstotkov ljudi pa moti hrup tudi med spanjem, kar ima lahko resne posledice za zdravje.
To potrjujejo tudi nekatere študije, na primer z osrednje iranske univerze, objavljena je bila leta 2019 na spletni strani National library of medicine. V njej znanstveniki potrjujejo, da se zaradi hrupa znatno zmanjšata vidna oziroma slušna pozornost, duševna obremenitev je večja.
To pomeni, da se lahko pojavljajo motnje zbranosti, pri učenju in pogovoru, saj hrup vpliva na delovanje možganov, ti postanejo slabše odzivni, pa tudi psihično stanje se lahko poslabša, v prvi vrsti pa hrup seveda lahko poškoduje sluh: povzroči lahko naglušnost, šumenje v ušesih ali tinitus.
Čepki in testiranje
Za sluh je treba skrbeti od mladih nog. Prvo pravilo je, da se hrupu, če je le mogoče, izogibamo. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da smo ljudje hrupu lahko izpostavljeni na delovnem mestu ali v drugačnem okolju, na primer v mestu ob glavnih prometnih cestah, v bližini industrijskih obratov, železniških prog ali letališč, na javnih prireditvah, v diskotekah in gostinskih lokalih ali doma, kjer hrup povzročajo različni gospodinjski aparati, televizijski in radijski sprejemniki in celo otroške igrače.
48.000
Evropejcev vsako leto zaradu hrupa zboli za srčno-žilnimi boleznimi.
»Predvsem mladi so pogosto izpostavljeni čezmerni obremenitvi z zvokom pri uporabi prenosnikov za poslušanje glasbe,« dodajajo na NIJZ. Če jo poslušamo s slušalkami, naj bo znak, da je preveč na glas, če jo lahko slišijo drugi v oddaljenosti enega metra. Pri poslušanju glasbe s slušalkami upoštevajmo pravilo 60/60: ne poslušamo je z več kot 60-odstotno glasnostjo več kot 60 minut na dan.
Kar se tiče drugih situacij, kot je na primer delo v hrupnem okolju, pa je dobro, da si ušesa zaščitimo z ušesnimi čepki, dobro je večkrat opraviti slušno testiranje. Tako bomo hitro ugotovili, kdaj nam sluh začne pešati, in ga bomo pravočasno obvarovali.
Primerna nega
Če želimo čim dlje ohraniti sluh, samo izogibanje hrupu ne bo dovolj. Ušesa je treba ustrezno negovati in paziti, da jih ne poškodujemo pri odstranjevanju ušesnega masla. Pri uporabi vatiranih palčk je potrebna previdnost: namesto da bi ušesno maslo spravili iz sluhovoda, ga lahko potisnemo vanj. Če smo pregrobi, lahko z njimi ranimo steno sluhovoda, ta postane dovzetnejši za okužbe.
Mladi so pogosto izpostavljeni čezmerni obremenitvi z zvokom pri uporabi prenosnikov za poslušanje glasbe.
Strokovnjaki svetujejo drugačno čiščenje: uporabimo vlažno krpo in prst, kazalec ali mezinec, in tako odstranimo odvečno ušesno maslo. Nikoli ne uporabljamo kakšnega ozkega in dolgega predmeta, saj si lahko poškodujemo bobnič.
