V ZDA jo želijo prepovedati, v Sloveniji pa je prevladujoča oblika splava

Ministrstvo za pravosodje ZDA je prejšnji teden pozvalo prizivno sodišče, naj zadrži odločitev zveznega sodnika v Teksasu, s katero bi prepovedali tabletko mifepriston, ki se uporablja za več kot polovico prekinitev nosečnosti, opravljenih v ZDA.

Najnovejši spor glede reproduktivnih pravic žensk je v ZDA izbruhnil manj kot leto dni po tem, ko je vrhovno sodišče, v katerem prevladujejo konservativci, razveljavilo prelomno sodbo Roe proti Wadu, ki je za pol stoletja uzakonila pravico žensk do splava.

Ameriški predsednik Joe Biden je prejšnji teden obljubil, da se bo boril proti odločitvi sodišča, ki prepoveduje uporabo tabletk mifepriston, in jo označil za »korak brez primere, ki ženskam jemlje osnovne svoboščine in ogroža njihovo zdravje«.

Zaradi dogajanja v ZDA in v naši bolj neposredni bližini – na Hrvaškem in v Italiji, kjer se v zadnjem času ženske prav tako soočajo z večjimi težavami ob želji po prekinitvi nosečnosti, smo preverili, ali se zloglasna tabletka uporablja tudi v Sloveniji.

Dva načina prekinitve nosečnosti

V Sloveniji je pravica do splava ustavna pravica. V Jugoslaviji je bila uzakonjena že leta 1952, leta 1974 pa je Jugoslavija postala ena prvih držav, ki je to pravico zapisala v ustavo. Slovenija se kot naslednica naprednih zakonov ponaša z eno najnižjih stopenj splavov v Evropi, kljub njegovi dostopnosti in legalnosti. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo leta 2000 opravljenih nekaj več kot 8000 splavov, leta 2012 se je številka razpolovila, leta 2016 pa padla na nekaj več kot 3500. Pred dvema letoma je bila številka še nižja, in sicer 2925 primerov.

V naši državi se prekinitev nosečnosti opravlja na dva načina, z zdravili in kirurška prekinitev nosečnosti v splošni anesteziji. »Oba načina sta varna in učinkovita, z malo stranskimi učinki, zapleti pa so redki. Noben način ni boljši, razlikujeta pa se v postopku izvedbe. Zato je pomembno, da se z obema metodama seznanite in se na podlagi informacij sami odločite,« so zapisali v Splošni bolnišnici Jesenice. 

Prekinitev z zdravili

Tako kot v ZDA se tudi pri nas uporablja tableta mifeprison. To je zdravilo, ki zavre delovanje progesterona (hormona, nujno potrebnega za razvoj nosečnosti). Zaužitje mifepristona v nosečnosti povzroči propad nosečnosti (stanje, podobno spontanemu splavu). Ta tableta se uporabi v kombinaciji z drugim zdravilom –  prostaglandin misoprostol, ki ga aplicirajo čez dva dni, povzroči pa krčenje maternice in izločitev nosečnostnega tkiva iz nje. Bolečine ob krčenju maternice so podobne bolečim krčem ob menstruaciji, in takrat je potrebno lajšanje bolečin z zdravili.

Medtem ko se v ZDA tabletko lahko kupi v lekarnah ali naroči kar na dom, se pri nas tovrstni splavi opravljajo samo v bolnišnicah in pod nadzorom zdravniškega osebja. Pacientka je sprejeta v bolnišnico za približno 3–4 ure. Med tem časom se ponavadi pojavi krvavitev, ki je nekoliko močnejša od običajne menstruacije. Menstruaciji podobna krvavitev ponavadi traja še približno 7 dni, nato pa še 5–7 dni rjav izcedek iz nožnice.

Tovrstna metoda prevladujoča

Tovrstna oblika prekinitve nosečnosti je tudi v Sloveniji prevladujoča. Če je v ZDA kriva za več kot polovico prekinitev, je pri nas na ta način opravljenih več kot 70 odstotkov prekinitev. Kot so nam sporočili z NIJZ, je v letu 2021 to pomenilo 2165 primerov od 2925. Odločitev za metodo je odvisna od trajanja nosečnosti ter zdravstvenega stanja in želje ženske.

Trenutno je v Sloveniji prekinitev nosečnosti z zdravili dovoljena do desetega tedna nosečnosti, medtem ko je v nekaterih državah le do šestega tedna (npr. v Teksasu). 

Kot omenjeno, je splav z zdravili postal prevladujoča oblika prekinitve nosečnosti, zaradi tega pa tudi glavna tarča politikov in aktivistov, ki si prizadevajo za njegovo omejevanje ali prepoved. 

Onemogočen dostop do tablet za izvajanje splava, kot kaže praksa iz Teksasa, kjer so lani sprejeli zakon o reguliranju splava ter ga prepovedali po šestem tednu nosečnosti, ne zmanjša števila splavov. Prisili pa žensko k iskanju drugih poti, ki niso najbolj varne.

Nika Kovač: Pravica do splava bi morala biti dostopna vsem, razočarani smo nad zdravstvenim ministrstvom

V Inštitutu 8. marec so na ZZZS in vlado 8. marca letos poslali pobudo o spremembi financiranja treh postopkov, ki so zagotovljeni s 55. členom ustave o svobodnem odločanju o rojstvu otrok. Ugotovili so namreč, da so pravica do splava, pravica do umetne oploditve in pravica do sterilizacije iz osnovnega zavarovanja financirane le v 80 odstotkih, 20 odstotkov pa je krito iz dopolnilnega zavarovanja. Ker vse ženske nimajo dopolnilnega zavarovanja, jim ti postopki niso enako dostopni. Še posebno pomembno je to pri prekinitvi nosečnosti, saj je časovno omejena. Več o tem preberite tukaj.