DODATKI

Oborožimo se za zimo

Objavljeno 20. november 2020 13.12 | Posodobljeno 20. november 2020 13.12 | Piše: Ema Bubanj

Vitamini C, D in B-kompleks ter cink in magnezij so tisti, ki jim moramo v prihajajočem obdobju nameniti največ pozornosti.

Cink je eden od ključnih mineralov v jesensko-zimskem času. FOTO: Bit245/Getty Images
Vročina, kašelj in nahod so nadloge, ki so v jesensko-zimskem obdobju že nekakšna stalnica, kar od nas vsekakor zahteva večjo pozornost pri izbiri prehrane. Pomena odpornosti se zaradi pandemije in prihajajoče sezone gripe, pred katero se še nikoli nismo želeli tako obvarovati, mnogi zavedajo šele letos, zato je povpraševanje po prehranskih dopolnilih in zdravih živilih mnogo večje kot nekoč. In kaj nam pri izbiri svetujejo strokovnjaki?

Ne na lastno pest

»Trg je nasičen z veliko ponudbo prehranskih dopolnil, zato je za laika odločitev pri izbiri težka. Pomembno je, da potrošnik sega po preverjenih in kakovostnih izdelkih ter v pravih odmerkih. Zato se pred uporabo oziroma nakupom posvetujte s farmacevtom. Tudi pri zdravilih brez recepta in pri prehranskih dopolnilih je pri določenih skupinah oseb potrebna previdnost,« svetuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.

Vsak dan D

Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije, v prvo bojno črto postavlja vitamina C in D, vitamine B-kompleksa ter cink in magnezij. »V zimskih mesecih je dodaten vnos D-vitamina za krepitev imunskega sistema še kako pomemben. Pomanjkanje tega vitamina namreč poveča možnosti za nastanek raznih obolenj. Ena njegovih najpomembnejših nalog je tudi vzdrževanje ravnotežja kalcija v kosteh. Poleti ga dobimo z izpostavljenostjo soncu, od oktobra do aprila pa je priporočeno njegovo dodajanje,« pojasnjuje strokovnjakinja, njenemu mnenju pa se pridružuje tudi prof. dr. Igor Pravst, univ. dipl. kem., z Inštituta za nutrucionistiko, in poudarja, da Slovenkam in Slovencem vitamina D primanjkuje: »V nedavni raziskavi smo ugotovili velike razlike pri preskrbljenosti prebivalcev Slovenije z vitaminom D v različnih letnih časih, pri čemer je pozimi nezadostno preskrbljenih približno 80 odstotkov odraslih, skoraj 40 odstotkov pa je imelo celo hudo pomanjkanje. Še bolj vzbujajo skrb rezultati vrednotenja z upoštevanjem strožjih priporočil ameriškega združenja za endokrinologijo, ki kažejo, da je bilo v obdobju zime z vitaminom D optimalno preskrbljenih manj kot 5 odstotkov odraslih. Vitamin D izstopa zato, ker so z njim bogata le posamezna živila, npr. ribe, zato jeseni in pozimi priporočamo dodajanje približno 20 mikrogramov na dan.«

image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO S toplim obrokom pogrejemo telo in duha. FOTO: Mizina/Getty Images

Učinkovitost D-vitamina
»V okviru raziskovalnega projekta Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D pri odraslih prebivalcih smo na Inštitutu za nutricionistiko proučevali učinkovitost dodajanja vitamina D pri odraslih, ki niso bili optimalno preskrbljeni z njim. Intervencija je vključevala dvomesečno dodajanje 25 μg (1000 IU) vitamina D3 v različnih farmacevtskih oblikah, vključno s pršili. Pomembnih razlik med različnimi farmacevtskimi oblikami nismo ugotovili. Rezultati so pokazali, da sta bolj kot farmacevtska oblika pomembna izhodna raven vitamina D in stanje prehranjenosti. Pri tistih z nižjimi bazalnimi ravnmi vitamina D in pri vitkih je bil porast ravni vitamina D večji, pri čezmerno prehranjenih pa manjši,« pojasnjuje prof. dr. Igor Pravst, univ. dipl. kem., z Inštituta za nutrucionistiko.

Tudi C, že dolgo opevan kot pomemben gradnik odpornosti, ima v tem obdobju dragoceno vlogo, poudarja predsednica Lekarniške zbornice: »Naše telo vitamina C ni sposobno proizvajati samo, zato je pomembno, da nenehno skrbimo za dodaten vnos. Priporočljivo je uživati zadostne količine svežega sezonskega sadja in zelenjave, kot so brokoli, cvetača, paradižnik, korenje, krompir, črni ribez, pomaranče, limone … Ta vitamin deluje kot antioksidant ter naše telo varuje pred prostimi radikali. Posebno pozorni pri večjemu vnosu tega vitamina morajo biti kadilci in nosečnice ter tisti, ki se ukvarjajo z intenzivnejšimi športnimi aktivnostmi.«

Ključna minerala

V mesecih, ko je sončne svetlobe in gibanja na prostem manj, pa moramo poskrbeti tudi za psihično počutje, opozarja sogovornica in za to priporoča folno kislino oziroma vitamin B9, ki deluje na serotonin: »V hladnejših mesecih je priporočljiv predvsem za tiste, ki so nagnjeni k pretiranemu nihanju razpoloženja in tesnobi. Dobro znan je tudi nosečnicam, saj kot prehranski dodatek pomaga pri pravilnemu razvoju ploda. Pomembni so tudi drugi vitamini B-kompleksa za odpornost, zlasti B6.«

Ko je sonca in gibanja na prostem manj, moramo poskrbeti tudi za duševno zdravje.

Učinke vitaminov odlično dopolnjujejo minerali, med katerimi naj bo v prihajajočem obdobju poudarek na cinku in magneziju. »Magnezij je še eden izmed pomembnih mineralov za ohranjanje zdravja. Sodeluje pri encimskih reakcijah, ki so odgovorne, da naše telo normalno deluje. Pomembno vlogo ima pri ohranjanju normalnega delovanja mišic, srca, kosti in živčnega sistema,« pojasnjuje mag. Potočnik Benčičeva in opozarja tudi na pomen zadostnega vnosa cinka: »Ta spada med minerale, ki jih naše telo nujno potrebuje za normalno delovanje imunskega sistema. Jemati ga je priporočljivo preventivno, pa tudi takrat, ko že pride do prehlada, saj sodeluje pri tvorbi protiteles. Najdemo ga npr. v morskih sadežih, oreščkih in jajcih.« Vključen je v številne encimske procese v telesu, se strinja tudi sogovornik z Inštituta za nutricionistiko: »Na dan ga potrebujemo okrog 10 miligramov, povprečni vnosi pri prebivalcih Evrope pa so celo višji. Med bogatejše vire uvrščamo meso in morske sadeže, kar nekaj ga pa vsebujejo tudi živila rastlinskega izvora.«

image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Vitamina D ne uživamo dovolj, v tem obdobju ga običajno moramo dodajati. FOTO: Microgen/Getty Images

Lokalna raznolika hrana

Raznolika prehrana vse leto je seveda recept za dobro zdravje in počutje, še toliko bolj pa moramo biti pozorni v tem občutljivem obdobju. Kot svetuje prof. dr. Pravst, se moramo izogibati visoko procesiranim živilom in se osredotočiti na zelenjavo in sadje: »Slednje namreč poleg hranil vsebuje tudi vrsto drugih zaščitnih snovi, od prehranskih vlaknin do različnih biofenolov.« Raznolikost podpira tudi predsednica lekarniške zbornice, ki poudarja polnovredna hranila z vitamini, minerali, kakovostnimi ogljikovimi hidrati, beljakovinami in maščobami: »Priporočljivo je tudi, da uživamo lokalno pridelano in sezonsko prehrano. V hladnejših časih je treba zaužiti dovolj hrane, ki pomiri suhe in mrzle vplive na telo, ki jih prinašajo hladnejši dnevni. Odlična izbira so topli obroki, s katerimi pogrejemo telo in duha.« 




Deli s prijatelji