TELESNA NEDEJAVNOST

Gibajte se za zdravje

Objavljeno 20. maj 2019 16.03 | Posodobljeno 20. maj 2019 16.03 | Piše: M. M. K.

Telesna nedejavnost ter vse bolj sedeč življenjski slog višata tveganje pojava kroničnih nenalezljivih bolezni, zmanjšujeta kakovost življenja in lahko vodita v prezgodnjo smrt.

Na razvoj različnih zdravstvenih motenj in nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni vpliva tudi daljše sedenje. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Že vse od leta 2002 je 10. maj svetovni dan gibanja. Strokovnjaki svetovne zdravstvene organizacije (SZO) so namreč dokazali, da je prav fizična neaktivnost med glavnimi tveganji, ki prispevajo k svetovni obolevnosti in smrtnosti zaradi kroničnih bolezni. Poleg neaktivnosti sta za kronične bolezni krivca nezdrava prehrana in tobak.
image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO V službo ali po opravkih pojdite s kolesom.

Na splošno kronične bolezni povzročijo 60 odstotkov prezgodnjih smrti na leto. Ocenjujejo, da po vsem svetu več kot dve tretjini odraslih preprosto ni dovolj fizično dejavnih, da bi s svojim življenjskim slogom lahko koristili svojemu zdravju. Po podatkih SZO je tako telesna nedejavnost četrti glavni dejavnik tveganja za splošno umrljivost; bila naj bi krivec za šest odstotkov smrti.

Zadnje študije tudi kažejo, da je za razvoj različnih motenj, povezanih z zdravjem, in nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni krivo tudi daljše sedenje, ki ga ne prekinemo. Tudi to vpliva tako na splošno umrljivost kot umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni. Daljše in neprekinjeno sedenje negativno vpliva na zdravje tudi tistih posameznikov, ki sicer dosegajo priporočila za telesno dejavnost.
image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Tek, plavanje, kolesarjenje, prenašanje težkih bremen, tudi hitra hoja po stopnicah in težje fizično delo nam bodo koristili.

Prebivalci Slovenije na običajen delovni dan v povprečju presedimo pet ur, konec tedna pa dobre štiri ure na dan, kažejo podatki NIJZ. In še, da se količina sedenja na delovni dan spreminja tudi s stopnjo izobrazbe – prebivalci z osnovnošolsko in nižjo izobrazbo povprečno dnevno presedijo 3,4 ure, tisti z višjo izobrazbo pa 6,6 ure.
 

Pol ure na dan


Redna telesna dejavnost je eden ključnih dejavnikov življenjskega sloga za ohranjanje in izboljšanje zdravja. Strokovnjaki pravijo, da bomo večino koristi za zdravje dosegli že, če bomo zmerno telesno aktivni 30 minut na dan, vsaj pet dni v tednu.
image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Na razvoj različnih zdravstvenih motenj in nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni vpliva tudi daljše sedenje. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images

Za ohranjanje zdravja bi morali odrasli po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije poskrbeti za 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti na teden ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden ali pa enakovredne kombinacije obeh intenzivnosti, pri čemer se seštevajo vse dejavnosti, ki trajajo vsaj 10 minut skupaj.

Takšne telesne aktivnosti so lahko hoja, kolesarjenje po ravnem terenu, ples, počasno plavanje, lažje fizično delo in druge dejavnosti, pri kateri se ogrejemo in občutimo nekaj napora ter postanemo nekoliko zadihani, vendar se še lahko pogovarjamo oziroma z enim vdihom lahko povemo cel stavek.
 

Bolje, a še ne dovolj


Slovenci pri telesni dejavnosti ne odstopamo preveč od drugih držav. Vsekakor je treba več napora vložiti v še več ozaveščanja o koristih fizične aktivnosti in gibanja, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Podatki nacionalne raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki je potekala leta 2016, kažejo, da je zadostno zmerno telesno intenzivno dejavnih manj kot tretjina prebivalcev Slovenije.
Redna telesna dejavnost in aktiven življenjski slog spadata med ključne dejavnike, ki pripomorejo k ohranjanju, varovanju in krepitvi zdravja.


Prav tako naj bi se zmanjšal delež tistih, ki dosegajo priporočeno količino telesne dejavnosti za ohranjanje zdravja, v zadnjih štirih letih nekoliko zmanjšal. Tako po podatkih NIJZ priporočila o zadostni zmerni telesni dejavnosti najbolj dosegajo prebivalci v starostni skupini od 55 do 65 let, prebivalci s poklicno izobrazbo in z nižjega družbenega sloja. Dobrih 10 odstotkov več, približno 43 odstotkov odraslih prebivalcev, pa zadosti priporočilom z visoko intenzivno telesno dejavnostjo. To je tista, pri kateri smo že precej ogreti, zadihani in se potimo, pogovarjanje pa je že toliko oteženo, da moramo med govorjenjem zajemati sapo – na primer tek, plavanje, kolesarjenje, prenašanje težkih bremen, tudi hitra hoja po stopnicah in težje fizično delo.
Prebivalci Slovenije na običajen delovni dan v povprečju presedijo pet ur, konec tedna pa dobre štiri ure na dan.


Za ohranjanje in krepitev zdravja je vsekakor priporočljivo izkoristiti vsako priložnost za gibanje in fizično aktivnost. Naj bo to doma, v službi, v prostem času. Naredite nekaj za svoje zdravje in se vsak dan gibajte je priporočilo, ki bi ga moral upoštevati vsak, še pravijo strokovnjaki.
Deli s prijatelji