Ko kupujemo, pomislimo tudi na smeti

Čeprav se stanje izboljšuje, gospodinjstva še vedno pridelajo veliko bioloških odpadkov, med katerimi se prepogosto znajde hrana. Da zavržemo krompirjeve olupke, ni tako strašno, čeprav se tudi te da uporabiti na veliko okusnih načinov, kot če pozabimo denimo na štruco kruha in se na njej naseli plesen. Drugega, kot da jo zavržemo, ne moremo narediti. Če se kruh zgolj posuši, pa nikar v smeti z njim, raje ga uporabimo denimo za drobtine. Krivcev, da se toliko hrane znajde med odpadki, je več. Lahko smo nanjo pozabili, v trgovini nismo dovolj dobro pogledali datuma, do katerega je še uporabna, ali pa smo jo neprimerno spravili. Vsemu od naštetega pa se lahko z le malo načrtovanja in pozornosti izognemo. Ker bo manj hrane romalo v smeti, ne nazadnje ne bomo poskrbeli le za okolje, hvaležna nam bo tudi denarnica.


Preden se odpravimo v trgovino, zato naredimo seznam reči. Da bi vedeli, kaj sploh potrebujemo, je dobro prej sestaviti še jedilnik do naslednjega obiska trgovine. Pri tem je treba upoštevati vse obroke, ki jih družinski člani zaužijejo, in tudi količino. Glavni obrok, običajno je to kosilo, naj določi glavni kuhar, pri sestavi drugih pa bo najbolje, da sodelujejo vsi člani, še posebno otroci, da ne bo pozneje nepotrebnih solza in slabe volje. Pri tem jih seveda usmerjamo, vsak dan pač ni dobro jesti čokoladnih namazov in palačink.

Če se po nakupih odpravimo redkeje, je dobro v prvih dneh porabiti sveže sadje in zelenjavo, zamrznjene in konzervirane izdelke pa lahko pustimo za pozneje. Tudi moko, sol, sladkor, testenine, riž in druga suha živila brez skrbi nakupimo za zalogo. Ko je jedilnik sestavljen, je druga pomembna stvar, da se ga tudi držimo, sicer bo solata kmalu romala v smeti in ves trud je bil zaman. Ko živila prinesemo iz trgovine, pa je nekaj enakih še v omarah in hladilniku, starejša pomaknemo naprej, nova pa zložimo za njimi. Tako bomo poskrbeli, da bomo najprej porabili tista, ki jim bo rok uporabe potekel prej. A tudi tega datuma se ni treba strogo držati, saj gre bolj za priporočilo kot zapoved. Če na živilu piše, da ga je dobro porabiti do določenega dne, to namreč ne pomeni, da dan pozneje ne bo več užitno, le malce pohitimo in ga porabimo čim prej.

Življenjsko dobo živilom lahko podaljšamo tudi tako, da jih zamrznemo. To lahko storimo z vsemi vrstami mesa ter večino sadja in zelenjave, zamrznemo lahko tudi mleko, jajca, ostanke že pripravljene hrane, pri čemer pazimo, da je nismo pred tem že odtalili, sokove in zelišča. Jajc sicer ne zamrzujemo celih in v lupini, saj se bo njihova prostornina povečala in lupina bo počila. Najbolje jih je razžvrkljati in vliti v modelčke za led, pekač za mafine ali druge posodice. V skrinji bodo počakala eno leto. Mleko prav tako prelijemo v posodice za zamrzovanje, lahko tudi vrečke, in dobro zatesnimo, a pustimo nekaj prostora, saj se bo tudi prostornina mleka, ko bo zamrznilo, povečala. Zamrznemo lahko kruh, piškote in druge pekovske izdelke, raje pa tega ne počnemo s sadjem in zelenjavo, ki vsebujeta veliko vode, denimo paradižnikom, kumarami, bučkami, solato, lubenicami in podobnim, saj bo od njih, ko jih bomo odmrznili, ostala le voda. Lahko pa brez težav vse omenjeno zamrznemo pripravljeno za določen namen. Bučke in kumare denimo naribamo in jih pozneje uporabimo v omaki, z na kocke narezanim paradižnikom popestrimo juhe, lubenico pa zmeljemo in zamrznemo v modelčkih za sladoledne lučke.