Japonske češnje prinašajo pomlad in ljubezen, a plodovi niso užitni
V teh dneh so se razcvetele japonske češnje v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani pa tudi v nasadu na Večni poti, kjer je že od leta 1974 predvidena lokacija za razširitev botaničnega vrta. Nasad češenj, ki rastejo in krasijo vstop v bodoči botanični vrt v Ljubljani, bo v naslednjih letih poleg simbolne zagotovo dobil tudi pomembno estetsko vrednost.
»Ta nasad ima še posebno vrednost, ker so češnje prišle prav z Japonske,« je povedal direktor Botaničnega vrta UL dr. Jože Bavcon. »Slovesna posaditev češenj je bila ob obisku Slovenije Njene cesarske visokosti princese Sayako med 8. in 11. oktobrom 2000. Slovenija je dobila v dar sedem različnih vrst. Izhajajo iz drevesnice Saitami v bližini Tokia. Slovesna predaja je bila 3. februarja 1999 v spodnjem domu japonskega parlamenta, njegov predsednik Soičiro Ito je predstavniku slovenskega parlamenta, zdaj že pokojnemu poslancu mag. Bogomirju Špiletiču, češnje podaril v znak prijateljstva med državama.«
Aristokratski pečat
Češnja (japonsko sakura) velja za eno najbolj priljubljenih dreves na Japonskem in predstavlja neuradni simbol japonskega naroda. Po izročilu naj bi prvo češnjo pred cesarsko palačo zasadili v 9. stoletju, zato je drevo dobilo aristokratski pečat. Vsako leto ob koncu marca in začetku aprila Japonci praznujejo stoletja star praznik hanami, kar v prevodu pomeni opazovanje in uživanje ob lepoti češnjevih cvetov. Prvi hanami v Ljubljani so pod češnjami praznovali 10. aprila 2012.
Kot navaja Bavcon, so češnjeva drevesa v diplomacijo stopila na pobudo prve dame ameriškega predsednika W. H. Tafta (1909–1913). Gospa Taftova, navdušena nad lepoto češnjevih dreves, je namreč predlagala, da bi več teh dreves zasadili v Potomac Parku v Washingtonu. Tako je leta 1912 Japonska mestoma New York in Washington podarila po 3000 sadik.
Selfie pod drevesom
Kot rečeno, so barvite in slikovite češnje v Slovenijo prišle pomladi 1999 in so eno leto preživele v karanteni. Posajene so bile v posebni, izolirani njivi v botaničnem vrtu na Ižanski cesti 15. Tam so bile pod stalnim nadzorom fitopatologov, da bi ugotovili, ali so morda z njimi prišle kakšne nevarne bolezni. Na srečo ne. Po letu karantene so jih posadili v stalni nasad, kjer zdaj cvetijo že 23. leto. Vsa ta leta so vključene v svetovno mrežo ljubiteljev japonskih češenj, ki prinašajo pomlad, zaupanje in ljubezen, zato ni čudno, da prav mladi v njih še posebno uživajo.
»Zanimivo bi bilo prešteti, koliko selfiejev je bilo posnetih in poslanih prav izpod teh češenj,« dodaja Bavcon. »Čeprav so se prvi cvetovi razprli v teh dneh, ko je zadišalo po pomladi in še nihče o tem ni poročal, so obiskovalci že pod njimi, tako da se mreža slik in povezav nadaljuje. Lepo je, ko se različne kulture povežejo med seboj, saj nas rastline še kako povezujejo. Japonske češnje, ki se potem združijo s cvetenjem naših češenj, tako simbolizirajo povezavo daljnovzhodne kulture z našo in hkrati z drugimi celinami, saj povsod, kjer zacvetijo češnje, tedaj ljudje pod njimi uživajo.«
Zanimivo bi bilo prešteti, koliko selfiejev je bilo posnetih in poslanih prav izpod teh češenj.
Vse od 9. stoletja na Japonskem spremljajo pojav cvetenja češenj. Marsikaj se je od tedaj zgodilo in tako bo tudi naprej. Vedno so se ljudje razveselili njihovega cvetenja in pomladi, ki so jo češnje napovedovale. Vedno so imeli ljudje svoje skrbi, a upanje je bilo vedno močnejše. Zato je njihova simbolika v današnjem času še toliko pomembnejša.
Veličastne v skupinah
Pod imenom japonska češnja poznamo več okrasnih sort, ki izhajajo večinoma iz Japonske. »Ko jih boste kupovali, boste lahko izbirali med več barvami – rožnati, rdečkasti, belkasti in rumenkasti cvetovi, ki cvetijo pred olistanjem ali hkrati z njim, so tako privlačni na pogled, da japonske češnje v okras sadijo po vsem svetu. Potrebujejo s hranili bogata, a zračna tla in zrastejo do 25 m visoko. Brez skrbi, med številnimi sortami najdete tudi take, ki zrastejo le nekaj metrov, zato so primerne za vsak vrt. Sadimo jih posamič, veličastno pa delujejo v skupinah,« pravi Mateja Mavec iz Arboretuma Volčji Potok.
23 let že cvetijo v stalnem nasadu.
Te prvovrstne lepotice imajo le eno napako. Kljub zvenečemu imenu in bujnemu cvetenju, ki namiguje na obilico slastnih češenj, plodovi niso užitni.
Japonci radi praznujejo spomladansko cvetenje japonskih češenj in v tem času množično obiskujejo dolge cvetoče drevorede. Divje japonske češnje naj bi še danes uspevale v goratih predelih Japonske, Koreje in Kitajske. Kakšna sreča, da jih lahko občudujemo na vrtovih in mestnih nasadih tudi v Sloveniji!
