Najlepšo medaljo ima že doma

LJUBLJANA – Da bo lahko Slovenija tudi na turneji Raw Air in nato na finalu svetovnega pokala v Planici tekmovala z maksimalno kvoto smučarskih skakalcev, je poskrbel Anže Lanišek, ki je z odličnimi predstavami v celinskem pokalu, v katerem se je prejšnji mesec petkrat zavihtel na oder za najboljše (dvakrat na vrh), našemu zastopstvu priboril sedmo vstopnico za nastope med elito. Med njo se je sicer po skoraj treh mesecih spet predstavil minuli konec tedna v Lahtiju, kjer je začel odlično; v uvodni seriji za trening je imel s 132 metri največjo daljavo med vsemi 73 tekmovalci iz 16 držav, v drugi pa peto (126 m). Na žalost v nadaljevanju ni več prikazal tako dobrih skokov. »Na treningu sem se prepričal, da sem v dobri formi, žal pa so mi potem misli ušle drugam in moji nastopi niso bili več najboljši. Trudil sem se, da bi spet našel dobre občutke, a mi ni uspelo. Znašel sem se v krču, upam, da se ga bom na Norveškem le znebil,« si je pred odhodom v Oslo, kjer se bodo najboljši skakalci drevi v kvalifikacijah (19.30) prvič spopadli z letošnjim surovim zrakom, zaželel Lanišek. Kot je ocenil, je bil Lahti zanj dober preizkus pred norveško turnejo, na kateri si bo prizadeval ostati osredotočen zgolj nase in poskušal preprečiti, da bi ga kar koli zmedlo.

Želi se prebiti na letalnici

Da se na Holmenkollnu v minulih letih še ni ravno izkazal, ga ne skrbi. »Že v celinskem pokalu sem si dokazal, da znam skočiti daleč tudi na napravi, ki mi ne ustreza. Tako je bilo, denimo, tudi v Brotterodeju, kjer sem imel v preteklosti velike težave, a sem jih letos odpravil. Če bom ostal zbran in znal uživati, je možno marsikaj,« je optimistično razpoložen 21-letni Domžalčan, ki se že zelo veseli norveške turneje.


»To je kar veliko in odmevno tekmovanje, obenem pa tudi precej naporno, saj v desetih dneh ne bomo imeli niti dneva počitka, kar pa bi mi znalo ustrezati. Bolj ko so preizkušnje utrujajoče, lažje iz sebe iztisnem še kaj več. Upam, da bo tudi v prihodnjih dneh tako. Najbolj si sicer želim, da bi se prebil tudi na letalnici, najprej v Vikersundu in potem v Planici. V meni namreč tli velika želja, da bi poletel proti drugi rdeči črti,« je član SSK Mengeš razkril, s čim se še spogleduje v iztekajoči se sezoni. Na vprašanje, ali je bil zelo razočaran, potem ko se ni uvrstil v ekipo za olimpijske igre v Pjongčangu, je z nasmeškom odvrnil: »Ne, jaz imam svojo najlepšo medaljo že doma.« Pri tem je imel seveda v mislih nedavno rojstvo sina Iana Luke. Kot pravi, se je v očetovski vlogi dobro znašel. »Menim, da nama gre z Nastjo odlično od rok, starševska vloga, zaradi katere lahko doma popolnoma odmislim skoke, nama je prav pisana na kožo. Ko sem na skakalnici, sem skakalec Anže Lanišek, ko sem doma, pa sem ponosen oče in ljubeč partner,« je še dejal Žaba, kakor pravzaprav vsi kličejo Anžeta.