Dve tretjini poslancev bosta finančno kaznovani

Izteka se rok za ugovor na obvestila predsednika mandatno-volilne komisije Ivana Hršaka (Desus). Obvestila sta prejeli kar dve tretjini poslancev, ki so na delovnem mestu manjkali brez opravičila. Zato bodo ostali brez enodnevnega zaslužka, kar znaša okoli 200 evrov bruto. Rok za ugovor poslancem še teče, izteče se osmi dan po prejemu obvestila, od posameznega poslanca je namreč odvisno, kdaj je obvestilo prejel, pojasnjujejo v državnem zboru. Do zdaj je komisija prejela tri ugovore.

Spomnimo, kaj se je pravzaprav zgodilo. Štiri opozicijske stranke LMŠ, SD, SAB, Levica ter poslanska skupina nepovezanih poslancev so zahtevale izredno sejo državnega zbora »v zvezi s skrb vzbujajočimi razmerami v državi in nujnostjo predčasnih volitev«. Seja je bila 26. oktobra, a je bila prekinjena, ker je v dvorani ob treh poskusih ugotavljanja sklepčnosti od devetdesetih sedelo le 13, 18 oziroma 22 poslancev. Sejo je takrat vodil podpredsednik Jože Tanko (SDS), ki je napovedal, da bodo poslanci izgubili dnevni zaslužek.

Ko smo dan pozneje spraševali o vzrokih za odsotnost, nam je nekaj sogovornikov neuradno priznalo, da se jim preprosto ni ljubilo poslušati razprav kolegov. V največji koalicijski stranki SDS nam niso odgovorili, koliko od njenih 26 poslancev je prejelo obvestilo o finančni kazni, medtem ko so v največji opozicijski stranki LMŠ bolj transparentni in razkrivajo, da je obvestilo o sankciji dobilo devet njihovih poslancev. Poslanska skupina LMŠ jih ima 14. Nihče se menda ni pritožil.

»Za vse tiste, ki pravijo, da na seji niso bili navzoči samo zato, ker se jim ni ljubilo poslušati razprave, je takšna kazen zelo primerna,« komentira predsednik državnega zbora Igor Zorčič.

V parlamentarni dvorani ob zadnjem preštevanju niso bili niti vodje poslanskih skupin, Janja Sluga, vodja poslanske skupine nepovezanih pa je bila v tistem času opažena v enem od ljubljanskih lokalov na pijači s predsednikom računskega sodišča Tomažem Veselom. Upravičeno odsotnost poslancev – njihova osnovna bruto plača znaša od 3661 do 4817 evrov – natančno ureja poslovnik državnega zbora.

Igor Zorčič

Ob dejstvu, da poslancev ni na sejah, ki jih sami zahtevajo, je opazno padla raven samega političnega diskurza. V poslanskih razpravah se pojavljajo besedne zveze o lajanju, bluzenju, diktatorjih, opicah ...

»V teh zelo kompleksnih časih sta mandat zaznamovali dve ključni zadevi – prva je padec vlade Marjana Šarca in oblikovanje nove koalicije, kar je v demokratičnih družbah nekaj povsem normalnega. SMC in Desus sta pri nas postali »izdajalki«. Močno je razgrelo politični diskurz, saj stranke, ki so se znašle v opoziciji, niso sprejele svojega novega položaja. Zato je veliko negativne energije, nizke ravni komunikacije, ki je ad personam in ne ad rem, žaljivke se prehitro izrekajo, neverjetno je, kako se pri poslanskih vprašanjih žali predsednika vlade,« razmišlja Janez Podobnik, ki je bil poslanec 12 let, en mandat pa je državni zbor tudi vodil.

Druga ključna zadeva je seveda pandemija ter številne odločitve, ki jih je bilo treba v zvezi z njo sprejeti. Tempo dela je bil zato zahtevnejši. »Političnim strankam žal ni uspel dogovor, da odločitev, povezanih s pandemijo, ne bi politizirale in jim dajale ideološki predznak. Razprave se tako vse bolj razvijajo v smer ideoloških osebnih napadov in diskvalifikacij,« dodaja.

Janez Podobnik

Ta teden so se pojavili tudi očitki o nespoštovanju delovnega časa. V soboto so poslanci LMŠ, SD, SAB in Levice zvečer zato zapustili sejo odbora za zdravstvo, saj se niso strinjali, da bi se seja nadaljevala po 22. uri. Kar 18-urni delovnik naj bi bil tudi v nasprotju z delovnopravno zakonodajo.

Poslanec SD Franc Trček je prepričan, da gre si zakonodajalec ne bi smel privoščiti kršenja zakonodaje:

Na družbenih omrežjih je bilo razprave na to temo obilo.

»Državni zbor spoštuje na kolegiju dogovorjen delovni čas, edini primer neupoštevanja je bila sobotna seja, ki pa je prav zelo drugače ni bilo mogoče organizirati zaradi zasedenosti terminov. Delo do 22. ure sicer ni dogovorjeno absolutno,« pojasnjuje Zorčič, ki je deležen še kritik o dopuščanju samovoljnega ravnanja podpredsednika državnega zbora Jožeta Tanka (SDS), ki naj bi imel do nekaterih poslancev neprimeren odnos.