Odkrito je, zakaj je človek len
Če nenehno odlašate z nalogami, se zagotovo počutite krive in vaše življenje je v kaosu ter se verjetno sprašujete, zakaj ste tako leni in zakaj si ne znate urediti življenja.
»Kljub razširjenemu prepričanju lenoba ni vzrok za odlašanje«, pravi Jenny Yip, klinična psihologinja in direktorica izobraževalnega centra v Los Angelesu, ki pomaga otrokom z učnimi težavami, piše CNN, »Lenoba je Nočem niti razmišljati o tem. Odlašanje pomeni razmišljanje o tem me moti in mi otežuje dokončanje naloge. »Razlika je velika,« je prepričana Jenny Yip.
Vedeti morate, zakaj odlašate, in se naučiti, kako se s tem boriti. Le tako lahko spremenite svoje vedenje, pravijo strokovnjaki.
Psihologinja Linda Sapadin, avtorica knjige Odlašanje v digitalni dobi, pravi, da obstajajo štiri vrste odlašalcev: perfekcionisti, sanjači, zaskrbljeni in uporniki.
»To niso konkretne diagnoze in za njimi ne stoji nobena raziskava, ampak obstajajo psihološki razlogi, zakaj bi nekdo odlašal,« pravi Yip. Odlašanje ima lahko tudi konkretne posledice, kot so slaba delovna uspešnost, neuspeh pri doseganju osebnih ciljev ali celo vsakodnevnih opravil, kot je nakupovanje ali pošiljanje pomembne elektronske pošte. So pa tudi psihične in čustvene posledice. Ta navada je povezana z depresijo, anksioznostjo in stresom, slabim spanjem, nezadostno telesno dejavnostjo, osamljenostjo in finančnimi težavami, je pokazala raziskava, opravljena na več kot 3500 študentih.
»Če je naš občutek samospoštovanja tako vezan na to, kar počnemo, kako to počnemo, kaj ustvarjamo, je občutek sramu ogromen, ko tega ne zmorete,« pravi Vara Saripali, klinična psihologinja in dodaja: »Počutiš se poraženega in kot da nima smisla niti poskušati.« Vedeti, zakaj odlašate, je pomembno, vendar potrebujete tudi jasne strategije za prekinitev te navade.
Perfekcionisti in zaskrbljeni
Ljudje, ki odlašajo, so najverjetneje perfekcionisti, pravi Yip. »Perfekcionisti želijo, da je vse popolno, kar pomeni, da se za vse potrebujejo ogromno truda. Če perfekcionist nima načrta, kako doseči, kar hoče, bo izgubljen,« pojasnjuje.
Anksiozni posamezniki so pogosto neodločni in se raje ne zanašajo na nasvete in spodbudo drugih, temveč sami prevzamejo pobudo. Prav tako ne marajo sprememb, odločajo se za varnost znanega. »Obe vrsti bosta pogosto prelagali naloge, ker se bojita napak in kritik,« pravi Itamar Shatz, raziskovalec na Cambridgeu. »Morali bi ponovno preučiti ta prepričanja in svoje vedenje ter spoznati, da so njihovi standardi nerealni. Zamenjajte jih z dovolj dobrimi standardi in si dovolite, da se občasno zmotite,« dodaja. Izogibajte se razmišljanju vse ali nič in si določite roke za dokončanje nalog.
Sanjači
Sanjači ne marajo logističnih podrobnosti, pravi Saripali. »Radi imajo ideje. To je tisto, kar je zabavno. Izvedba je zanje težka ali dolgočasna,« dodaja.
Sanjači si pogosto mislijo, da so nekdo, v čigar življenje se bo vmešala usoda, zaradi česar sta trdo delo in učinkovitost nepotrebna. Tako kot perfekcionisti bodo sanjači vedno želeli nekaj boljšega, pravi Yip. Naučiti se morajo razlike med sanjami in cilji ter k ciljem pristopiti s šestimi vprašanji: kaj, kdaj, kje, kdo, zakaj in kako. Kmalu in nekega dne je treba zamenjati s točno določenimi roki in vse do potankosti načrtovati.
Uporniki
Uporniki, ki odlašajo, pogosto gledajo na življenje z vidika tega, kar drugi pričakujejo od njih, in ne iz tega, kar si sami želijo. Tak pesimizem zmanjšuje njihovo motivacijo.
»Če imate tak pogled na svet, morate najti način, da se počutite, kot da imate nadzor,« pravi Schatz.
»Če vam nekaj ni všeč, ne bodite pasivno-agresivni, ampak priznajte, kaj ne deluje, in se odkrito pogovorite s tistim, ki vam je dal nalogo,« svetuje Yip.
Spremembe niso enostavne
Tako kot pri zdravljenju depresije, anksioznosti ali drugih duševnih bolezni je lahko boj proti odlašanju zelo težak, še posebej, če so korenine vedenja globoke, pravi Schatz.
Pri nekaterih odlašalcih je »njihov občutek vrednosti je tako krhek, da bi se že ob misli, da bi nekaj neuspešno poskusili, počutili ničvredne,« pravi Shawn Grover, psihoterapevt iz New Yorka. »V teh primerih razmislite o pogovoru s strokovnjakom, psihologom, ki bi vam lahko pomagal,« dodaja Schatz. »Vizualizacija je močno orodje,« pravi Yip in dodaja: »Če si lahko predstavljate, kako opravljate nalogo, jo boste lažje opravili, ker imate vtis, da je to mogoče.« Navsezadnje vaš pristop do življenja temelji na vašem sistemu prepričanj.
»Če verjameš, da nekaj zmoreš, ti bo to lažje uspelo. Če verjameš, da ne zmoreš, tega ne boš naredil ali pa boš težko dokončal delo«, za konec sklene Yip, za spletno stran CNN.
