KLOPI
Zaščitite se pred klopi
Najpogosteje so v podrasti in grmičevju, a tudi na domači trati nismo imuni proti njim; če nas klop ugrizne, ga čim prej odstranimo, pred odhodom v gozd pa uporabimo repelent.
Odpri galerijo
Piki žuželk v toplem delu leta, ko se več kot sicer gibamo v naravi, so nadležni. Klopi nam, ne da bi jih opazili, kaj šele začutili, zlezejo pod obleko in se prisesajo na kožo. Ugriza sprva ne opazimo, da se nekaj dogaja, nas opozori srbečica. »Včasih je ta edini znak, ki nas opozori, da je na koži, morda že nekaj dni, prisesan klop,« pojasni doc. dr. Nada Kecelj Leskovec, dr. med., specialistka dermatovenerologije iz Remede, medicinskega centra Domžale.
»Če se na mestu ugriza klopa pojavi rdeč kolobar, ki se počasi veča, na sredini pa bledi, smo se okužili s prenašalcem lymske borelioze in potrebujemo antibiotično zdravljenje,« opozarja Kecelj Leskovčeva. Če bolezen ni zdravljena, lahko preide v kronično obliko, ki okuži tudi notranje organe. V Sloveniji je najbolj nevaren ugriz klopa, ki poleg povzročitelja lymske borelioze prenaša še virus, ki povzroča virusno obolenje osrednjega živčevja, klopni meningoencefalits (KME); proti temu se lahko cepimo. Z borelijami okuženi klopi so razširjeni po vsej Sloveniji, klopov, ki prenašajo KME, je največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji.
A bolje je preprečiti kot zdraviti, zato se velja pred odhodom v naravo dobro zaščititi: nosimo svetla oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami, da bomo klopa laže opazili in odstranili, še preden se bo prisesal, predvsem pa se pošpricamo z ustreznim repelentom.
Tega nanesemo tako na kožo kot na oblačila, svetuje Kecelj Leskovčeva in še, da upoštevamo navodila proizvajalca glede starostne omejitve, kraja nanosa in časa trajanja zaščite. Tako kot sončne kreme je treba tudi nanos repelentov ponoviti, če v naravi ostajamo dlje. Da bomo kar najbolj zmanjšali možnost ugriza, se v gozdu izogibajmo podrasti in grmovju in se raje zadržujemo na širokih poteh. Pomembno je, da se po vrnitvi iz gozda preoblečemo in dobro pregledamo, ne le pregibe, tudi lasišče.
In če nas klop vseeno ugrizne? Predvsem ne zganjajmo panike, in klopa čim prej odstranimo, najbolje s posebno pinceto, za pomoč pa lahko zaprosite tudi svojega zdravnika.
Pred klopi se zavarujte z zaščitnimi oblačili in repelenti.
»Če se na mestu ugriza klopa pojavi rdeč kolobar, ki se počasi veča, na sredini pa bledi, smo se okužili s prenašalcem lymske borelioze in potrebujemo antibiotično zdravljenje,« opozarja Kecelj Leskovčeva. Če bolezen ni zdravljena, lahko preide v kronično obliko, ki okuži tudi notranje organe. V Sloveniji je najbolj nevaren ugriz klopa, ki poleg povzročitelja lymske borelioze prenaša še virus, ki povzroča virusno obolenje osrednjega živčevja, klopni meningoencefalits (KME); proti temu se lahko cepimo. Z borelijami okuženi klopi so razširjeni po vsej Sloveniji, klopov, ki prenašajo KME, je največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji.
A bolje je preprečiti kot zdraviti, zato se velja pred odhodom v naravo dobro zaščititi: nosimo svetla oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami, da bomo klopa laže opazili in odstranili, še preden se bo prisesal, predvsem pa se pošpricamo z ustreznim repelentom.
Tega nanesemo tako na kožo kot na oblačila, svetuje Kecelj Leskovčeva in še, da upoštevamo navodila proizvajalca glede starostne omejitve, kraja nanosa in časa trajanja zaščite. Tako kot sončne kreme je treba tudi nanos repelentov ponoviti, če v naravi ostajamo dlje. Da bomo kar najbolj zmanjšali možnost ugriza, se v gozdu izogibajmo podrasti in grmovju in se raje zadržujemo na širokih poteh. Pomembno je, da se po vrnitvi iz gozda preoblečemo in dobro pregledamo, ne le pregibe, tudi lasišče.
In če nas klop vseeno ugrizne? Predvsem ne zganjajmo panike, in klopa čim prej odstranimo, najbolje s posebno pinceto, za pomoč pa lahko zaprosite tudi svojega zdravnika.