Strah pred pandemijo

Število obolelih zaradi akutnih okužb dihal in gripi podobne bolezni se je v tretjem tednu letošnjega tedna povečalo. Okužbe z virusi influence so potrdili v vzorcih, odvzetih bolnikom iz vseh slovenskih regij, skupno so jo dokazali v 20 odstotkih testiranih vzorcev; krožita influenca tipa A in B, slednje je malo več (56 %) kot prve. Pri influenci tipa A prevladuje podtip A(H1N1)pdm09 (79 %).
Letošnja sezona gripe je pri nas milejša kot denimo v sosednji Hrvaški, kjer je bilo prejšnji teden 15.000 bolnih, bolezen pa je vzela 23 ljudi, med temi so bili trije mlajši od 50 let. Tudi iz ZDA poročajo o hujši obliki bolezni, že od leta 2009 ni toliko ljudi poiskalo pomoči pri zdravniku.

Vsak dan 600 življenj

Strah pred pandemijo je vse večji, strokovnjaki so prejšnji teden na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu poudarili, da bomo v primeru pandemije le težko preprečili smrtonosni bolezni, da ne bi zahtevala na milijone življenj. Pred potencialno nevarnostjo so posvarili natanko sto let po tem, ko je španska gripa leta 1918 zahtevala 50 milijonov žrtev. Po nekaterih podatkih naj bi za to boleznijo umrlo med 50 in 100 milijoni ljudi. Virus H1N1 je ubil trikrat toliko ljudi kot prva svetovna vojna in hitreje kot katera koli druga bolezen v zgodovini. Več kot dve tretjini sta umrli v desetih tednih jeseni 1918. V tem času je umrlo 10.000 ljudi iz New York Cityja, do konca novembra 50.000 iz Južnoafriške republike. Ko je bila bolezen na vrhuncu, je vsak dan vzela 600 življenj. Na Tahitiju so grmade gorele dan in noč.
Čeprav je že skoraj pozabljena, vendarle velja za največji medicinski holokavst v zgodovini. Ta se utegne ponoviti, kajti če bo močan virus spet udaril, niti sodobna medicina ne bo mogla rešiti na milijonov življenj. Vodilni strokovnjaki zdaj opozarjajo, da je podobna pandemija tako rekoč neizbežna, krivec pa je znan: mednarodni potniški promet. Dandanes pač potujemo več in hitreje, kot smo kdaj prej.

Virus potuje z nami

Najbolj nevarni so mutirani virusi, so razkrili v Švici, saj ti lahko združijo moči z drugimi tipi virusov in postanejo močnejši, bolj nevarni, še bolj smrtni. Dr. Sylvie Briand, specialistka za infekcijske bolezni pri Svetovni zdravstveni organizaciji, pravi: "Vemo, da prihaja, a je ne moremo ustaviti."
Največjo skrb povzroča gripa, novi virus gripe. "Gripa je respiratorni virus, ki je lahko prenosljiv, ljudje so kužni, še preden se pojavijo simptomi, bolezni torej ni lahko nadzorovati," prav Briandova. Ima več oblik, vsaka se lahko zveže z drugo ali poveže z virusi, ki jih prenašajo ptiči in prašiči – tako nastanejo nove potencialno smrtne kombinacije. Prav ta proces je zakrivil t. i. prašičjo gripo, ki so ji kmalu nadeli ime pandemska. Krožila je leta 2009, iz Mehike se je po svetu širila zelo hitro, bila je v 60 državah sveta in prizadela 300.000 ljudi.
Ne le gripa, epidemija, ki je v zadnjem času pritegnila pozornost, je kuga z Madagaskarja. Umrlo je 200 ljudi, deset bližnjih držav pa je poostrilo nadzor. Podobno sta razburjala izbruha ebole in zika, bolezen, ki povzroča mikrocefalijo. V Sloveniji nismo trepetali pred kugo, pač pa ošpicami, ki se niso pojavile le v naši bližini, temveč kar doma. In oslovskim kašljem. "Ko potujemo, virus potuje z nami," pravi Briandova. Svet je danes pač bolj povezan kot nekoč in vsi smo v večji nevarnosti, da se znajdemo sredi pandemije. Posledice bodo velike, ne le človeške žrtve, upoštevati je treba tudi gospodarske posledice.

Recesija

Leta 2003 je na Kitajskem izbruhnil sars, trajal je sedem mesecev, zaradi česar je bilo manj potovanj, tako poslovnih kot turističnih. Azijsko-pacifiške letalske družbe so imele 6 milijard nižji dohodek, severnoameriške družbe milijardo. Po ocenah svetovne banke je sars povzročil za 14,8 milijarde škode. Mimogrede: bolezen je zahtevala 916 življenj. Za sezonskimi respiratornimi boleznimi in gripo vsako leto umre med 291.000 in 646.000 ljudmi.
Milijarder in človekoljub Bill Gates je lanskega februarja ocenil, da bi priprave na reakcijo na globalno pandemijo stale 3,4 milijarde na leto. Potencialni strošek pandemije, če svet nanjo ne bi bil pripravljen, bi bil 570 milijard! Globalna pandemija, ki bi trajala leto dni, bi svet pahnila v recesijo, so prepričani ekonomisti.
"Pri SZO se poskušamo pripravljati na katastrofo z upanjem, da bi v največji možni meri zmanjšali posledice bolezni," pravi Briandova. Sem spada tudi razvijanje (novih) cepiv proti (novim) virusom, kar je nevarno in traja, vsaj pol leta. Tudi drago je, stalo naj bi kar okoli 200 milijonov dolarjev, kar seveda ni velika motivacija za farmacevtska podjetja. Ali drugače: komercialnega trga za te izdelke ni, dokler ni bolezni, potem pa bi vsak rad cepivo, ki ga – ni.
Univerzalno cepivo, tako, ki bi zaščitilo pred vsemi možnimi tipi virusa influence, še ne bo kmalu na voljo. Za zdaj se je treba proti gripi cepiti vsako leto znova, vsako leto znova strokovnjaki izdelajo cepivo, ki naj bi varovalo pred virusi, za katere menijo, da bodo krožili v tisti sezoni. Sto let po smrtonosni sezoni gripe smo prav tako ranljivi kot leta 1918. Ali še bolj, saj je lahko virus še hujši, še nevarnejši.