Miti in resnica o holesterolu

Poznamo t. i. dobri in slabi holesterol – ker je ta gostejši, začne mašiti stene žil in ovirati pretok krvi. Ko ga je preveč, lahko povzroči srčno-žilne bolezni oz. stanja (arteroskleroza, angina pektoris, srčni infarkt, možganska kap, gangrena) in celo smrt. To lahko prizadene predvsem osebe, ki se nezdravo prehranjujejo; zaužijejo veliko nasičenih maščob, alkohola; kadilce, diabetike s sladkorno boleznijo tipa 2 in tiste, ki imajo hiperholesterolemijo v družini ali že trpijo za srčno-žilno boleznijo.




1. Povišan holesterol imajo samo starejši od 50 let.
Žal ima povišan holesterol vse več mlajših oseb, tudi otroci. Je pa res, da se posledice pogosteje začnejo kazati po 50. letu pri moških, pri ženskah pa po 60. Zato vsekakor niso odveč redni pregledi že po 35. letu pri moških in po 45. letu pri ženskah. 

2. Suhi ljudje nimajo težav s holesterolom.
Povišan holesterol imajo lahko vsi tipi ljudi, zato si njegove vrednosti v krvi redno merite.

3. Če holesterol ne presega 5, ni panike. 
Stopnja holesterola, ki presega mejo 5 milimolov na liter krvi, je že rizična in pomeni močno povečano tveganje za srčno-žilne bolezni. Za povišan holesterol se šteje že, če je skupni holesterol nad 4, slab oziroma LDL-holesterol pa nad 1,8 milimola na liter krvi.

4. Uporaba margarine namesto masla bo znižala holesterol. 
Margarina vsebuje transmaščobe, ki povzročajo povišano vrednost slabega holesterola.

5. Za previsok holesterol je kriv sodoben način življenja. 
Sodoben način življenja nam prinaša pozitivne stvari in tudi marsikatero skušnjavo. Vsak posameznik je sam odgovoren za svoj življenjski slog. Poznamo veliko oblik rekreacije, ki niso nujno povezane z visokimi stroški; neomejena količina znanja in informacij o zdravem načinu življenja nam je dostopna kar na internetu; še vedno se večinoma sami odločamo, kako se bomo prehranjevali. Čim bolj se izogibajmo nezdravi prehrani in škodljivim razvadam, kot so cigarete in alkohol.