NA ZDRAVJE
Ko nas pika in grize
Bivanje v naravi je čudovito, sproščujoče, poučno in zabavno; ščepec pozornosti in previdnosti nam lahko prizanese z marsikatero nevšečnostjo, ki jo lahko doživimo, ko se sproščamo med zelenjem.
Odpri galerijo
Z neustreznim hranjenjem in pripravo živil na prostem se velikokrat ogrozimo kar sami. FOTO: Guliver/Getty Images
Kot pojasnjujejo strokovnjakinje z Nacionalnega inštituta za javno zdravje RS, izred. prof. Maja Sočan, dr. med. spec. internistka, spec. javnega zdravja, prim. mag. Simona Uršič, dr. med., spec. higiene in javnega zdravja, Irena Veninšek Perpar, dr. med., spec. epidemiologije in javnega zdravja, bi lahko pasti, ki prežijo na nas med zadrževanjem v naravi, razvrstili na posledice naravnih pojavov, kot so udari strele med nevihto, UV-sevanje, pike insektov, ugrize in napade divjih živali, posledice izvajanja športnih dejavnosti in običajnih dnevnih aktivnosti, kot so okužbe z neustrezno hranjenimi ali pripravljenimi živili, česar je v poleti občutno več.
Med najpogostejše nadloge sicer najraje prištevamo komarje, a kot pojasnjujejo sogovornice, ti v Sloveniji ne prenašajo nalezljivih bolezni: »So pa njihovi piki nadležni in lahko povzročijo neprijeten srbeč izpuščaj. Pred piki komarjev se zaščitimo z repelenti in iz bližine bivališč odstranimo stoječo vodo, ki jim omogoča razmnoževanje.«
Sami se lahko zaščitimo tudi pred nevarnejšimi nadlogami, kot so čebele, čmrlji, sršeni, ose in obadi. Kot svetujejo strokovnjakinje, se je treba izogibati mestom, kjer se žuželke zadržujejo, denimo sadnemu drevju, jagodičju itn.
»Zaščitimo tudi hrano in pijačo, ki lahko privablja žuželke, čim prej pomijemo umazano posodo in odstranimo odpadke. Za ose je znano, da jih privlačijo močne vonjave pijač in hrane ter žive barve. Pikajo predvsem, ko se čutijo ogrožene, zato jih ne vznemirjamo. Ko letajo naokoli, ne mahajmo po njih, kajti tako jih prestrašimo in postanejo nevarne. Da zmanjšamo možnosti pika na obrazu, je pomembno, da si zlasti po uživanju sladkih jedi umijemo usta. Po travi hodimo obuti in oblečeni v primerna oblačila. Odziv na pike čebele, sršena, ose ali obada je odvisen od posameznika, pri nekaterih nastane na mestu vboda zgolj majhna oteklina in rdečica, pri posameznikih se lahko razvije anafilaktični šok, smrtno nevarno stanje. Naša reakcija na pik posamezne vrste insektov se lahko tudi spreminja. Zato vsekakor vedno poskušamo narediti vse, da pike insektov preprečimo, še zlasti pa zaščitimo tiste, pri katerih je že potrjena alergija na pik določene žuželke, dojenčke in otroke ter nosečnice.«
Kot pojasnjujejo na Kliniki Golnik, ni vsaka neprijetnost po piku alergija, a nobenega odziva seveda ne gre zanemarjati. Tisti, ki še niso doživeli preobčutljivostne reakcije, lahko na mesto pika položijo hladne obkladke ali zaužijejo tableto antihistaminika; po piku čebele je treba odstraniti želo, ker tako zmanjšamo količino strupa. Bolniki, ki so že doživeli preobčutljivostno reakcijo, morajo v primeru ponovnega pika zaužiti vse tablete iz seta za samopomoč, če ni izboljšanja, pa je nujna čimprejšnja zdravniška pomoč.
Po ugrizu črne vdove, ki je razširjena tudi na hrvaški obali, kjer Slovenci zelo radi dopustujemo, je nujno takoj poiskati zdravniško pomoč. Prizadetega začnejo boleti limfni vozli, bolečina pa se razširi po vsem telesu in je po opisu bolnikov neznosna. Sledijo krči v mišicah, lahko se pojavijo slinjenje, slabost, glavobol in znojenje, zatečejo veke, dihanje je oteženo, stopala skelijo. Rano je dobro sprati z mrzlo vodo in milom ter jo hladiti z ledom, dokončna rešitev pa je le protistrup, ki je na voljo v zdravstvenih ustanovah.
Pred nadležnimi komarji pomagajo repelenti. FOTO: Guliver/Getty Images
Sami se lahko zaščitimo tudi pred nevarnejšimi nadlogami, kot so čebele, čmrlji, sršeni, ose in obadi. Kot svetujejo strokovnjakinje, se je treba izogibati mestom, kjer se žuželke zadržujejo, denimo sadnemu drevju, jagodičju itn.
»Zaščitimo tudi hrano in pijačo, ki lahko privablja žuželke, čim prej pomijemo umazano posodo in odstranimo odpadke. Za ose je znano, da jih privlačijo močne vonjave pijač in hrane ter žive barve. Pikajo predvsem, ko se čutijo ogrožene, zato jih ne vznemirjamo. Ko letajo naokoli, ne mahajmo po njih, kajti tako jih prestrašimo in postanejo nevarne. Da zmanjšamo možnosti pika na obrazu, je pomembno, da si zlasti po uživanju sladkih jedi umijemo usta. Po travi hodimo obuti in oblečeni v primerna oblačila. Odziv na pike čebele, sršena, ose ali obada je odvisen od posameznika, pri nekaterih nastane na mestu vboda zgolj majhna oteklina in rdečica, pri posameznikih se lahko razvije anafilaktični šok, smrtno nevarno stanje. Naša reakcija na pik posamezne vrste insektov se lahko tudi spreminja. Zato vsekakor vedno poskušamo narediti vse, da pike insektov preprečimo, še zlasti pa zaščitimo tiste, pri katerih je že potrjena alergija na pik določene žuželke, dojenčke in otroke ter nosečnice.«
Ose privlačijo močne vonjave pijač in hrane ter žive barve.
Kot pojasnjujejo na Kliniki Golnik, ni vsaka neprijetnost po piku alergija, a nobenega odziva seveda ne gre zanemarjati. Tisti, ki še niso doživeli preobčutljivostne reakcije, lahko na mesto pika položijo hladne obkladke ali zaužijejo tableto antihistaminika; po piku čebele je treba odstraniti želo, ker tako zmanjšamo količino strupa. Bolniki, ki so že doživeli preobčutljivostno reakcijo, morajo v primeru ponovnega pika zaužiti vse tablete iz seta za samopomoč, če ni izboljšanja, pa je nujna čimprejšnja zdravniška pomoč.
Po ugrizu črne vdove je nujna pomoč zdravnika.
Po ugrizu črne vdove, ki je razširjena tudi na hrvaški obali, kjer Slovenci zelo radi dopustujemo, je nujno takoj poiskati zdravniško pomoč. Prizadetega začnejo boleti limfni vozli, bolečina pa se razširi po vsem telesu in je po opisu bolnikov neznosna. Sledijo krči v mišicah, lahko se pojavijo slinjenje, slabost, glavobol in znojenje, zatečejo veke, dihanje je oteženo, stopala skelijo. Rano je dobro sprati z mrzlo vodo in milom ter jo hladiti z ledom, dokončna rešitev pa je le protistrup, ki je na voljo v zdravstvenih ustanovah.
