VITAMIN C
Ga uživate dovolj?
Vitamin C sodeluje v številnih bioloških procesih, predvsem pri delovanju imunskega in živčnega sistema; potrebujemo ga vse leto.
Odpri galerijo
O njem je veliko govora predvsem v jesenskem in zimskem obdobju, saj nas pomembno varuje v sezoni številnih virusnih in bakterijskih obolenj, a resnica je, da C-vitamin potrebujemo vse leto. Predvsem pa takrat, ko je naše telo na preizkušnji.
Raziskave kažejo, da je zadosten vnos vitamina C izjemno pomemben predvsem pri kadilcih, nosečnicah in športnikih ter tistih, ki so dovzetni za različne okužbe ali so poškodovani.
Vsi vemo, da ga vsebujeta predvsem sadje in zelenjava, a svežih živil kljub temu ne uvrščamo dovolj pogosto na jedilnik. Ne smemo pozabiti, da naše telo ni sposobno samo proizvajati C-vitamina, zato mu ga moramo nenehno zagotavljati z ustrezno prehrano.
Kot poudarjajo na Inštitutu za nutricionistiko, med naloge tega vitamina štejemo predvsem izboljšanje absorpcije železa v prebavnem traktu, zaščito pred prostimi radikali v organizmu, zmanjšanje oksidativnih poškodb DNK in zmanjšanje oksidacije LDL-holesterola. Verjetno vsi dobro poznamo njegovo vlogo antioksidanta, pomemben je tudi za sintezo kolagena in vsa naša mehka tkiva, dlesni, ožilje, kožo in kosti. Vitamin C je pomemben za delovanje možganov in živčevja, prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju ter varuje pred utrujenostjo.
Veste, kaj je skorbut? Zanj so značilni boleče, otečene in krvaveče dlesni, slabo celjenje ran in izčrpanost ter je ena od možnih posledic pomanjkanja vitamina C. Če dnevni vnos tega dlje zanemarjamo, nevarno ogrožamo svoj imunski sistem, slabše se nam bodo celile rane, tvegamo tudi pojav obolenj srca in raka, opozarjajo na inštitutu.
Če vsak dan uživamo sadje in zelenjavo, so naše potrebe po tem dragocenem vitaminu pokrite, najdemo pa ga predvsem v citrusih, zelju, krompirju, brokoliju, koromaču, ohrovtu, špinači, papriki, paradižniku, bananah in kiviju.
Priporočen dnevni vnos za odraslega človeka je 80 mg, kar je enostavno doseči z običajno pestro in uravnoteženo prehrano: to dosežemo že s štirimi jagodami (48 g) ali dvema cvetovoma kuhane cvetače (108 g). Slovenci ga veliko dobimo s krompirjem, in sicer do 20 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa.
Raziskave kažejo, da je zadosten vnos vitamina C izjemno pomemben predvsem pri kadilcih, nosečnicah in športnikih ter tistih, ki so dovzetni za različne okužbe ali so poškodovani.
Vsi vemo, da ga vsebujeta predvsem sadje in zelenjava, a svežih živil kljub temu ne uvrščamo dovolj pogosto na jedilnik. Ne smemo pozabiti, da naše telo ni sposobno samo proizvajati C-vitamina, zato mu ga moramo nenehno zagotavljati z ustrezno prehrano.
Kot poudarjajo na Inštitutu za nutricionistiko, med naloge tega vitamina štejemo predvsem izboljšanje absorpcije železa v prebavnem traktu, zaščito pred prostimi radikali v organizmu, zmanjšanje oksidativnih poškodb DNK in zmanjšanje oksidacije LDL-holesterola. Verjetno vsi dobro poznamo njegovo vlogo antioksidanta, pomemben je tudi za sintezo kolagena in vsa naša mehka tkiva, dlesni, ožilje, kožo in kosti. Vitamin C je pomemben za delovanje možganov in živčevja, prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju ter varuje pred utrujenostjo.
Naše telo ni sposobno samo proizvajati C-vitamina, zato mu ga moramo zagotavljati z ustrezno prehrano.
Veste, kaj je skorbut? Zanj so značilni boleče, otečene in krvaveče dlesni, slabo celjenje ran in izčrpanost ter je ena od možnih posledic pomanjkanja vitamina C. Če dnevni vnos tega dlje zanemarjamo, nevarno ogrožamo svoj imunski sistem, slabše se nam bodo celile rane, tvegamo tudi pojav obolenj srca in raka, opozarjajo na inštitutu.
Če vsak dan uživamo sadje in zelenjavo, so naše potrebe po tem dragocenem vitaminu pokrite, najdemo pa ga predvsem v citrusih, zelju, krompirju, brokoliju, koromaču, ohrovtu, špinači, papriki, paradižniku, bananah in kiviju.
Zadosten vnos vitamina C je pomemben predvsem pri kadilcih, nosečnicah in športnikih ter tistih, ki so dovzetni za različne okužbe.
Priporočen dnevni vnos za odraslega človeka je 80 mg, kar je enostavno doseči z običajno pestro in uravnoteženo prehrano: to dosežemo že s štirimi jagodami (48 g) ali dvema cvetovoma kuhane cvetače (108 g). Slovenci ga veliko dobimo s krompirjem, in sicer do 20 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa.