Darovalci podarili 125 organov: treba je samo podpisati izjavo (FOTO)

Človek lahko sočloveku tudi po smrti reši življenje – z darovanjem organov. Za to se lahko prav vsak odloči s podpisom izjave Sem darovalec, ki jo je mogoče oddati tudi elektronsko.

»Za darovanje delov telesa po smrti se lahko za časa življenja opredelite, če ste dopolnili 15 let. Vaša izjava se hrani v posebni elektronski zbirki podatkov, ki je zaščitena z najsodobnejšimi tehnološkimi varnostnimi sredstvi, ki jo upravlja Slovenija transplant,« pojasnijo na Zavodu RS za presaditve organov in tkiv Slovenija transplant in še, da je vpogled v elektronsko zbirko podatkov omogočen le pooblaščenim zdravnikom po posameznikovi smrti. Svojo opredelitev lahko pri pooblaščenih osebah Slovenija transplanta kadar koli prekličete.

Kot nam je pred časom povedala zdajšnja namestnica direktorja omenjenega zavoda prim. Danica Avsec, dr. med., spec. anest., se, ko nastopi možnost darovanja organov po smrti, pogovorijo z družino oziroma osebami, ki so bile umrlemu blizu: »Pogovor je za člane družine oziroma bližnje precej lažji, če je znana volja umrlega. Veliko pomeni, če ob priliki steče pogovor v družini o tem, kaj menimo o lastnem darovanju, ne le o darovanju na splošno. V pogovorih s svojci nam kljub majhnemu vpisu v register v 80 odstotkih vendarle uspe doseči soglasje za darovanje.« Ključno sporočilo letošnjega evropskega dneva darovanja organov in tkiv (8. oktober) je evropski dan darovanja – dan za opredelitev.

Presaditev roženice vrne vid

Lani se je v nacionalni register opredeljenih oseb glede posmrtnega darovanja vpisalo 225 več ljudi kot 2020., kar 80 odstotkov jih je izbralo elektronsko možnost za opredelitev. Število umrlih darovalcev in transplantacij organov je bilo lani v primerjavi z letom 2020 nižje (2020. 47, lani 41). Med umrlimi darovalci je bil eden iz starostne skupine od 0 do 18 let, 21 iz skupine 18 do 59 let ter 19 iz starostne skupine 60 let in več. Povprečna starost umrlih darovalcev je bila 54 let, kar je pet let manj kot leta 2020. Darovalci so lani podarili 125 organov: 60 ledvic (od tega je eno podaril živi darovalec), 13 src, 32 jeter, 18 pljuč in 2 trebušni slinavki.

Slovenija transplant poudarja, da se zaupanje v sistem darovanja organov ni zamajalo. »84 odstotkov svojcev je podalo soglasje za odvzem, kar je v zdravstveni in družbeni krizi izjemen rezultat.« Slovenija se sicer po številu presaditev src na milijon prebivalcev že vrsto let uvršča v sam svetovni vrh. Zadnji dve leti smo v svetovnem vrhu tudi v programu presaditev pljuč.

Poleg pljuč in src lahko darujemo ledvice, jetra, trebušno slinavko ter tanko črevo; presaditev slednjega se v Sloveniji trenutno ne izvaja. Tkiva in celice, ki se lahko darujejo, so roženica, koža, kosti, hrustanec, vezi, ligamenti, krvotvorne matične celice, krvne celice, srčne zaklopke in žile. »Zdravljenje s presaditvijo roženic je ena najpogostejših in tudi najuspešnejših presaditev tkiv na svetu. Tak način zdravljenja pogosto predstavlja edini način, s katerim izboljšamo vid zaradi predhodnega obolenja oziroma poškodb,« razložijo v Slovenija transplantu in še, da v Sloveniji pridobivamo roženice od umrlih darovalcev po dokončni zaustavitvi srca ali po dokazani možganski smrti. »Odvzem roženic je možen po predhodni privolitvi umrle osebe v času življenja oziroma ob nenasprotovanju bližnjih. Dokončno odločitev o primernosti roženice za presaditev vselej sprejme prejemnikov odgovorni zdravnik. Presaditev roženice izvajamo v dveh transplantacijskih centrih: na Očesni kliniki v UKC Ljubljana ter na Oddelku za očesne bolezni v UKC Maribor.«