Rešilo ga je prašičje srce (FOTO)
To je bila njegova zadnja možnost, kako dolgo bo živel, pa ne morejo napovedati. David Bennett je postal prvi človek, ki so mu presadili genetsko spremenjeno srce prašiča, eksperimentalna operacija v zvezni državi Maryland pa je potekala kar sedem ur.
1984. so novorojenki presadili pavijanovo srce.
Brez presaditve bi umrl, za človeško srce pa ni bil primeren kandidat, saj je bil izjemno šibek. Za operacijo v centru Maryland Medical so kirurgi potrebovali izredno odobritev, a ker je bila smrt pacienta brez tveganega posega neizogibna, je komisija prižgala zeleno luč. Strokovnjaki sicer menijo, da bi bila lahko operacija prelomnega pomena, saj bi lahko pomenila rešitev za številne druge, ki niso primerni kandidati za presaditev človeškega srca, ob pomanjkanju organov pa bi skrajšala čakalne dobe.
Bennett, 57-letni hišnik, nekaj dni po operaciji uspešno okreva in diha samostojno, je poln upanja tudi njegov sin, v prihodnjih tednih pa bodo obeti zanj že bolj jasni, ocenjuje kirurg Bartley P. Griffith. Prašičje srce so spremenili tako, da ga človeško telo ne zavrne takoj, a napovedi so lahko zgolj kratkoročne, opozarjajo zdravniki; prašičje srce so že večkrat eksperimentalno in uspešno presadili v pavijane. Presajanje prašičjih srčnih zaklopk je že dolgoletna medicinska praksa, in tudi Bennett jo je dobil pred desetletjem, obetajo se celo presaditve prašičjih ledvic.
Stephanie Fae Beauclair ali Baby Fae je 1984. v ZDA postala prva novorojenka, ki so ji presadili živalsko – pavijanovo – srce. Preživela je 21 dni.
