Šrilanka se bo spet pobrala

Skozi živo zelene nasade čajevca drdra vlak. Med ruševinami starodavnih kraljestev pod Unescovo zaščito se igrajo opice. Visoko v drevesni krošnji tiho preži leopard, po širjavah nacionalnih parkov pa se pozibavajo sloni. In ko dodamo še na stotine kilometrov sanjskih peščenih plaž toplega tropskega morja, je kot na dlani, čemu je Šrilanka postala ena od najbolj priljubljenih turističnih destinacij.

A zdaj je že drugič v 15 letih spoznala, da se vse lahko v hipu spremeni. Kot je cunami leta 2004 tako rekoč izbrisal njen obalni pas, ki ga še vedno kazijo brazgotine naravne katastrofe, se je zdaj vse spremenilo zaradi terorističnega napada.

»Vladalo je obsedno stanje, a razmere se počasi umirjajo,« je v začetku maja sporočil šrilanški vodnik Shelie da Silva, gostitelj številnih Slovencev, ki so v zadnjem desetletju obiskali tropski otok. Upal je, da se bo po nesmiselnih pobojih življenje vrnilo v stare tirnice, toda ... »Položaj se slabša. Ljudje so besni na vlado in na muslimane,« je sporočil pred nekaj dnevi. Ni vedel, kdaj bomo lahko spet navezali normalne stike, saj so v državi (znova) uvedli policijsko uro in zablokirali družabna omrežja.

Marsikdo v Sloveniji bombne groze, ki je na Šrilanki zadonela na velikonočno nedeljo, ni opazoval z distanco zunanjega opazovalca, saj so ti, ki so že kdaj stopili na otoček v obliki solze, tam našli skoraj drugi dom in se vselej znova vračali.

»Veliko jih je bilo pri meni že vsaj dvakrat, nekateri pa so se vrnili že štirikrat, morda petkrat,« poudarja Shelie. V zadnjih devetih letih je gostil že približno 1000 Slovencev in se tudi spoprijateljil z njimi. Kajti gostom ne odpre le vrat svoje hiše sredi cimetovega nasada, ampak jih sprejme kot družinske člane. Svetuje jim, kako s kupovanjem zelenjave, sadja, rib na lokalnih tržnicah prihraniti kak belič. Kam zaviti na okusen šrilanški obrok, pri čemer je nujno poizkusiti njihov riž s karijem in kotthu.

»Večina Slovencev želi odkrivati tudi notranjost in kulturo. Morda tudi zato radi spite pri domačinih, kjer niste le številka kot v hotelih.« Ob njihovi gostoljubnosti boste namreč že hitro skupaj z njimi za mizo, rade volje vam bodo odgovorili na vsa vprašanja o svojem življenju in deželi, nadvse koristni pa so tudi nasveti, kje in kako videti šrilanške lepote in znamenitosti, ne da bi se gnetli z drugimi turisti.


»Vsak, ki je prišel na Šrilanko, je slišal za Sigiriyo (starodavna skalna trdnjava, ki od daleč spominja na mizasto goro, z vhodom v obliki velikega leva, op. p.), ki je nujna postojanka vsakega turista. A prav tako lepa in impresivna, a manj oblegana je bližnja Pidurangala, od koder se odpira vrhunski razgled tudi na Sigiriyo.« Zaradi tovrstnih modrosti in nasvetov lokalcev, ki pometejo z vsako turistično knjižico, Shelie tudi priporoča pomoč izkušenega vodnika.

Naše ministrstvo za zunanje zadeve zaradi aprilskih krvavih dogodkov odsvetuje potovanja v to državo. »Nekatere budistične in krščanske nacionalistične skupine želijo za storjeno kaznovati muslimane, saj vlada ni ukrenila ničesar proti islamskim teroristom oziroma ne dovolj. Slabo je. Na nekaterih območjih je precej nasilja,« pravi Shelie.


A Šrilančani se bodo spet pobrali. In turisti se bomo vrnili. Kajti čeprav se je tam med letoma 1983 in 2009 odvijala vojna med tamilskimi separatisti in vlado, čeprav jim je grozovit udarec zadal cunami, je Šrilanka postala ena od najbolj priljubljenih destinacij na svetu.