Velika zmagovalka volitev SDS; Golob rezultat označil za manjšo smolo (VIDEO)
Objavljamo infografiko, ki se osvežuje v živo in prikazuje najnovejše podatke:
Za SD so prvi podatki, objavljeni po 23. uri, pomenili velik šok, saj je sprva kazalo, da v stranki ostajajo brez evroposlanca. Kasneje je DVK napoved popravila in kaže, da bo vendarle med evroposlance uspelo priti tudi kandidatu SD-ja Matjažu Nemcu. Prehitel je SLS-ovega Petra Gregorčiča, ki mu je sprva kazalo na uvrstitev, kasneje pa je izpadel s seznama. Kdor je mislil, da je tukaj konec, se je zmotil: Gregorčič je po približno dveh tretjinah preštetih glasovnic znova prehitel Nemca. V nekem trenutku so bili med njima samo 4 (štirje!) glasovi razlike. Situacija se je spreminjala, dobesedno, iz minute v minuto. Ob zaključku redakcije pri 94 odstotkih preštetih glasov je boj dobil Nemec.
Janez Janša (SDS): Takega poraza levica ni še nikoli doživela
»Za volitve EU vse kaže, da je SDS zmagovalka volitev v EP. Ekipo bomo okrepili. Zahvala volivcem, ki so v poplavi vprašanj prepoznali, za kaj gre. Gre za sporočilo volivcev vladi in koaliciji, naj naredi podoben premislek, kot ga je naredil Macron v Franciji, ki je razpisal predčasne volitve. Koalicija bo izrazito poražena, dobili so samo 2 mandata od devetih, takega poraza levica ni še nikoli doživela. Tako sporočilo je tudi zaradi manipulacij, ki so se dogajale v zadnjih tednih: kršenje poslovnika v DZ-ju, zloraba represivnih organov v času volilne kampanje. Govorijo, da se EU obrača v desno, v bistvu pa v Evropi prihaja do ravnotežja. Zmagala je EPP, ki je sredinska stranka in ni monolitna stranka. EPP bo sestavljala koalicijo malo levo, malo desno od sebe. Potrebujemo razumno zeleno politiko, zavarovati moramo zunanje meje. Hvala, Slovenija, ker znate ločiti zrnje od plev.«
Robert Golob (Svoboda): Manjša smola, a nič zato; dosegli smo vse tri cilje
»Hvala vsem volivcem, da ste se udeležili volitev in referendumov. Direktno bom povedal: Svoboda je dosegla vse tri cilje: visoko volilno udeležbo, ki je bila najvišja v zgodovini. Na vseh štirih referendumih smo dosegli rezultat ZA in naš procent, ki je skoraj 22 odstotkov, je več, kot smo načrtovali. Kako se bo na koncu izšla matematika z mandati: manjša smola, a nič zato. Z rezultatom smo zelo zadovoljni. Ponovim: leva sredina je danes procentualno dobila več glasov kot desna. To je tisto, kar nas navdaja z upanjem za naprej. Ne samo za Svobodo, ampak za celo Slovenijo. To se bo poznalo na državnozborskih volitvah. Glede novega ministra za obrambo, ki bo nasledil Šarca, bomo iskali kandidata iz obstoječe ekipe, ker ekipa dobro dela.«
Marjan Šarec (Svoboda): Bilo bi nepošteno, če bi zdaj rekel, glejte, sem se malo šalil
»Zahvalil bi se vsem, ki so glasovali zame; zahvalil bi se tudi vsem, ki so pljuvali po meni, ker so se jim sprostili ventili in bodo lažje spali. Zame je to uspeh in volivci so prepoznali moje delo. Na MORS sem dal vse od sebe. V kampanji sem izpostavljal pomembne teme za Evropo: varnost, zaščita in reševanje. To bodo pomembne teme v naslednjem petletnem mandatu. Mandat v EP bom prevzel, volivci so mi namenili svoje glasove, bilo bi nepošteno, če bi zdaj rekel, glejte, sem se malo šalil, gremo naprej po starem. Mislil sem resno, ni bila šala. Če ti ljudje zaupajo, tako ravnaš.«
Matjaž Han (SD): Lahko smo zadovoljni, da smo dobili poslanca Matjaža Nemca v EP
»Usojeni so mi nočni kongresi, tesni rezultati, malo za šalo ... počakali bomo do uradnih rezultatov. Trendi kažejo, da smo v SD lahko zadovoljni, dobili smo poslanca Matjaža Nemca v EP. Treba je počakati do konca, ni bilo na začetku preveč skrbi, na koncu ne bo preveč evforije. Zahvalil bi se Milanu Brglezu za odlično opravljeno delo v parlamentu in vsem kandidatom, da so trdo delali. Kampanja je bila skromna, a vsebinsko močna. Volivci imajo vedno prav, moram pa vendarle reči, da je koalicija doživela poraz. Naredila je relativno slab rezultat. Težko je reči, da smo lahko zadovoljni. V SD smo iz DZ volitev v EP volitve popravili rezultat. Čaka nas do volitev v DZ še trdo delo in, verjamem, tudi dober rezultat. Treba bo narediti analize. Če dobijo tri koalicijske stranke samo tri poslance, je to slab rezultat. Ampak SD smo izgubili enega, ... kar se tega tiče, sem zelo realen. Če bomo na koncu četrti, je za SD to lahko dober rezultat, ki nam bo dal vizijo za naprej.«
Matej Tonin (NSi): Volivci si želijo drugačno Slovenijo
»Nakazuje se jasna zmaga desne sredine, kar je spodbuden, dober rezultat. Volivci so dali krasno sporočilo, da si želijo drugačno Evropo, drugačno Slovenijo. Veseli me, da bo EPP slavila prepričljiv rezultat. Kar pomeni, da stvari, ki smo jih zagovarjali: drugačno obravnavo migracij, bolj razumnega zelenega prehoda, obrambo krščanskih vrednot Evrope, da so s tem volivci jasno povedali, kako si želijo popravke te smeri.«
Vladimir Prebilič (Vesna): Med našimi vrednotami bo antifašizem
»Zadovoljni smo z rezultatom: osvojeno 3. mesto s stranko, ki ni v parlamentu. Vnesli smo svežino, drugačno razmišljanje, kakovostne argumente. To so ljudje prepoznali. Osvojeni mandat ne pomeni, da bomo nepomembna stranka v EP, štela bo kakovost argumentov. Pripravljeni smo na izzive, z naslednjim dnem začnemo delati v EP. Zaščitili bomo interese Evropejcev in Slovencev, zaščitimo vrednote, na katerih EU počiva. EU je skrenila desno in naša naloga bo, da bomo korektivni element. Pozivali bomo k vrednotam: antifašizmu, vladavini prava, človekovih pravic.«
Mimogrede, če iščete informacije o izidih referendumov, jih boste našli tukaj.
Video: v živo iz štabov
Kako smo glasovali?
Kako je potekal volilni dan, si preberite tukaj. Po zaprtju volišč so volilni odbori začeli šteti glasovnice. Najprej so prešteli glasovnice z evropskih volitev, saj so zaradi upoštevanja preferenčnih glasov te najzahtevnejše. Ob 23. uri, ko se je zaprlo zadnje volišče v Uniji, gre za italijansko volišče, so bili javno objavljeni prvi rezultati DVK. Zadnji podatki o volilni udeležbi: glasovalo je 39,8 odstotka vseh volilnih upravičencev.
Kaj so povedali pred razglasitvijo rezultatov?
Nataša Pirc Musar, predsednica: »80 odstotkov vse zakonodaje, ki se jo sprejema v Evropskem parlamentu, je treba preliti v slovensko zakonodajo ali jo neposredno uporabljati, zato so te volitve tako zelo pomembne. In ne pozabimo, da je Evropski parlament edina neposredno izvoljena institucija v EU.«
Robert Golob, premier: »Vesel sem, da je Slovenija na evropskih volitvah pokazala svoj levosredinski obraz. Skrajna desnica v Sloveniji ne bo prevladala./.../ Največja zmaga bo visoka volilna udeležba. To je tisto, kar največ šteje, vse ostalo je volja volivcev, mi jo bomo spoštovali.« Glede volilnega rezultata za Gibanje Svoboda je zelo optimističen. A prava volilna zmaga danes je, da je toliko ljudi prišlo na volitve, je zatrdil. Že pred objavo izidov je izrazil zadovoljstvo in ponos, da je Slovenija danes "za razliko od katere druge, večje članice EU" Evropi pokazala levosredinski obraz.
Urška Klakočar Zupančič, predsednica DZ: »Ko se odločamo, v kakšni Evropi želimo živeti, bi si želela, da je to Evropa, kjer se počutimo varne in svobodne. Da je to Evropa, kjer se ne bomo počutili sami in bomo deležni pomoči ter tudi sami pomoč dajali. Da je to Evropa, kjer ne bomo ločevali ljudi po osebnih lastnostih, na katere ne morejo vplivati, da je to Evropa povezovanja, ne delitev in ne sovraštva. Tega je bilo v zgodovini dovolj.«
Janez Janša (SDS): »Kampanja pred volitvami v Evropski parlament in pred referendumi ni bila poštena, šlo je celo tako daleč, da se je kršilo poslovnik DZ, zlorabljalo policijo, tožilstvo, sodstvo. /.../ Za uspeh na evropskih volitvah bo štela izvolitev vsaj treh poslancev iz vrst SDS, vse, kar bo manj od tega, bo neuspeh.«
Romana Tomc (SDS): »V Evropi se je pokazalo, da so ljudje rekli skrajni levici dovolj, in izvolili desne stranke. Veseli nas, da so naši kolegi v drugih državah dosegli dober rezultat, in upam, da bomo takega dosegli tudi v Sloveniji.«
Matej Tonin (NSi): »Verjamem, da bomo z našim dobrim rezultatom tudi zagotovili zmago slovenske desne sredine in s tem tudi drugačno pot Evropske unije. Z dobrim odzivom naših ljudi smo lahko tudi presenečenje teh evropskih volitev.«
Janez Cigler Kralj (NSi): »V NSi smo opozarjali vlado Roberta Goloba, da ni korektno, da se s temi tremi temami in štirimi referendumskimi vprašanji ugrabi in pokrije pomembne teme, ki bi jih morali odpirati med kampanjo za evropske volitve.«
Matjaž Nemec (SD): »Želel bi si, da se ne bomo zbudili v novo jutro, ko bodo evropski liberalci s pomočjo velike podpore iz Slovenije jeziček na tehtnici, da bomo dobili prvič v zgodovini sodelovanje z ekstremno desnico. Kdorkoli misli, da se bo s slabenjem Evrope posamezna država okrepila, se krepko moti. Globalni svet se izrazito spreminja in posamezna država članica v konkurenci s Kitajsko, z Rusijo, z Ameriko, z Indijo bo zelo težko konkurirala. Le močna Evropa pomeni tudi močno Slovenijo.«
Tanja Fajon (SD):
Vladimir Prebilič (Vesna): »Obetamo si, da se bomo tudi v slovenskem prostoru pridružili zeleni barvi v Evropskem parlamentu. Upamo torej na mandat. Ni čas za strašenje, je čas za realistično politiko, ki pa tudi vključuje in ne zgolj izločuje. Prinašamo svežino pri razumevanju Evropske unije, in sicer da se integracija poglobi, da se zagotovi spoštovanje človekovih pravic in da se poziva k miru.«
Kaj pa pravijo analitiki?
Ekonomist in nekdanji minister Matej Lahovnik: »Volitve v Evropski parlament sta po vsej Evropski uniji zaznamovali dve temi, in sicer zeleni prehod in ilegalne migracije. Zeleni prehod je drag, in ker ga financiramo z visokimi ekološkimi dajatvami, je tudi udarec za denarnice davkoplačevalcev. Vse več ljudi se tudi zaveda, da je veliko sprenevedanja. Drugo takšno področje bodo ilegalne migracije in zlorabe azilnih postopkov. Razlog za spremembe bo tudi povečano nasilje s strani prosilcev za azil, ki se ne integrirajo v evropsko okolje. Umor policista v Nemčiji je zagotovo vplival na rezultate včerajšnjih volitev. Navsezadnje je tudi v Sloveniji vse več primerov nasilja s strani prosilcev za azil, česar ne more zanikati niti policija. Najbolj bizarno je, da veliko Slovencev hodi na dopust v Maroko, hkrati pa Maročani pri nas vlagajo prošnje za azil.«
Profesor na FDV Dejan Verčič izpostavlja, da je v predvolilnem času bilo malo časa posvečenega razpravam o prihodnosti Evrope. Za Delo je kritično ocenil: »V nedeljo bodo mnogi odločali skozi bližnjevzhodna očala. Priznanje Palestine je pred evropskimi volitvami postalo največji kvazidogodek zadnjih let. Težko se je spomniti teme, ki bi toliko časa tako zapolnjevala medijski prostor. Palestina je postala dimna bomba, ki je dobro zakrila realnost, o kateri odločamo ta konec tedna.«
Politični analitik Miro Haček tudi ocenjuje, da je Palestina tema, s katero jim je uspelo polarizirati in aktivirati volivce, kar je koristilo predvsem Golobu in Janši.
Kako je v Evropski uniji?
Evropske volitve so novo zmago prinesle Evropski ljudski stranki, katere vodilna kandidatka Ursula von der Leyen je že razglasila zmago. Obe skrajno desni politični skupini sta se na račun dobrih rezultatov v več državah okrepili, a EPP skupaj z S&D ter liberalci ohranja večino. Je pa velika zmaga skrajne desnice prinesla nove volitve v Franciji. EPP ima trenutno v 705-članskem parlamentu 176 poslancev, v novem sklicu parlamenta, ki bo štel 720 članov, pa naj bi jih imela 191.
Precejšen delež njenih poslancev prispeva Nemčija, kjer so krščanski demokrati (CDU in CSU) prepričljivo zmagali in naj bi glede na trenutne izide v skupino poslali 31 poslancev. Levosredinska S&D, ki ima trenutno 139 poslancev, jih bo po novem imela 135. Sledi liberalna politična družina Renew, ki je utrpela največjo izgubo med vsemi sedmimi političnimi skupinami. V tem sklicu ima 102, v novem pa naj bi imela 83 sedežev.
Tri največje skupine, ki so doslej zagotavljale podporo Evropski komisiji predsednice Ursule von der Leyen, naj bi tako ohranile večino v Evropskem parlamentu. Skupaj naj bi imele 409 poslancev, za večino pa jih potrebujejo 361.
Von der Leyen, ki se ji obeta nov mandat na čelu komisije, je razglasila zmago in že napovedala, da se bo o sodelovanju po evropskih volitvah najprej posvetovala prav z S&D in liberalci. "Ta rezultat sredinskim strankam prinaša veliko odgovornost. Morda so med nami razlike pri posameznih vprašanjih, vendar pa si vsi prizadevamo za stabilnost ter močno in učinkovito Evropo," je še povedala vodilna kandidatka zmagovalne stranke na evropskih volitvah.
V času kampanje sicer ni želela izključiti možnosti sodelovanja s skrajno desno politično skupino Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ki je za liberalci zasedla četrto mesto z 71 poslanskimi mandati, medtem ko jih ima trenutno 69. Največ med vsemi naj bi pridobila druga skrajno desna skupina Identiteta in demokracija (ID), ki naj bi imela 57 članov Evropskega parlamenta, zdaj jih ima 49.
Skupini sta se okrepili na račun dobrih rezultatov več skrajno desnih strank v kar nekaj evropskih državah. Med drugim je v Franciji Nacionalni zbor osvojil kar 30 odstotkov glasov, največ doslej, in naj bi v ID prispeval 30 poslancev. Poleg liberalcev so največje izgube doživeli evropski zeleni, ki imajo 71 evroposlancev in naj bi padli s četrtega na šesto mesto. Glede na prvo projekcijo naj bi osvojili 53 sedežev v 720-članskem parlamentu. Levica, ki ima trenutno 37 poslancev, naj bi jih v novem sklicu imela 35. Stranke, ki v trenutnem parlamentu niso del nobene skupine ali ki doslej niso imele evropskih poslancev, naj bi skupaj osvojile 95 poslanskih sedežev. Trenutno je v parlamentu 62 nepovezanih poslancev.
Zaenkrat je denimo brez politične skupine nemška skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je v državi osvojila drugo mesto, saj jo je ID nedavno izločila iz svojih vrst. Za poraženko volitev v Nemčiji velja vladajoča SPD kanclerja Olafa Scholza, saj je doživela najslabši rezultat v svoji zgodovini. Poraz je vladajoča stranka doživela tudi v Franciji, kjer je Preporod z zavezniki osvojil le 15 odstotkov podpore, polovico manj od skrajno desnega Nacionalnega zbora, kar je v državi povzročilo pravi politični potres - predsednik Emmanuel Macron je že razpustil parlament in sklical predčasne volitve. Prvi krog bo že 30. junija, drugi 7. julija.
Tudi v Španiji je slavila opozicijska Ljudska stranka (PP), ki je osvojila 34,2 odstotka glasov. Niso pa vladajoči socialisti (PSOE) s 30,2 odstotka dosti zaostali za njo. Skrajno desna stranka Vox je prejela 9,6 odstotka. Na evropskem parketu vse bolj vplivna italijanska premierka Giorgia Meloni je medtem prepričljivo zmagala - njeni Bratje Italije naj bi osvojili okrog 30 odstotkov glasov in v ECR prispevali več kot 20 poslancev.
Da se razmerja sil v EU kljub bombastičnim napovedim niso bistveno spremenila, je glede neuradnih izidov evropskih volitev za STA ocenil analitik Luka Lisjak Gabrijelčič. Vzpon radikalne desnice bo po njegovem glavna zgodba, zlasti zaradi rezultatov v največjih članicah EU, a je ob tem opozoril tudi na njen neuspeh v skandinavskih državah.
Na Švedskem so denimo skrajno desni Švedski demokrati osvojili šele četrto mesto, tudi na Finskem so skrajno desni Finci utrpeli izgubo in bodo imeli namesto sedanjih dveh le enega evropskega poslanca. Tudi na Madžarskem je s 43 odstotki glasov resda zmagala vladajoča stranka Fidesz premierja Viktorja Orbana, a je dosegla nekoliko nižjo podporo od pričakovane in slabši izid kot pred petimi leti, ko je dobila nekaj več kot 52 odstotkov glasov. Na drugem mestu je stranka njegovega potencialnega konkurenta Petra Magyarja, ki je s skoraj 31 odstotki glasov presegla pričakovanja.
Von der Laynova razglasila zmago
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po prvih projekcijah potrdila zmago desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) na evropskih volitvah. Ob tem je obljubila, da se bo v novi sestavi Evropskega parlamenta borila proti ekstremizmu. "Zmagali smo na evropskih volitvah, smo najmočnejša stranka," je v Bruslju dejala von der Leyen.
Vodja EPP Manfred Weber je medtem poudaril, da ima zmagovalec volitev pravico imenovati predsednika oziroma predsednico Evropske komisije. Z zmago EPP na evropskih volitvah bo tako von der Leyen najverjetneje ostala na čelu komisije še nadaljnjih pet let.
