SPOROČILO NOVI KOALICIJI

Gospodarstveniki zaskrbljeni zaradi koalicijske pogodbe: nekateri v mislih že pakirajo kovčke?

Opozarjajo, da zaradi določil nekatera podjetja že razmišljajo o tem, ali bi se širila in ohranjala svojo prisotnost na slovenskih tleh.
Fotografija: Ajša Vodnik. AmCham. FOTO: Leon Vidic, Delo
Odpri galerijo
Ajša Vodnik. AmCham. FOTO: Leon Vidic, Delo

Osnutki koalicijske pogodbe, ki so pricurljali v javnost, in nekatere nedavne izjave najverjetnejšega bodočega mandatarja Roberta Goloba, razburjajo gospodarstvenike in podjetnike.

V Klubu slovenskih podjetnikov SCB opozarjajo, da predvideni ukrepi niso v prid razvoju podjetništva. Brez uspešnih podjetij namreč ne bo delovnih mest; brez teh pa Golobu davkov ne bo imel kdo plačevati.

Pomisleke ima tudi poslovna skupnost, združena okrog organizacije AmCham Slovenija. Ta je nastajajočo koalicijo opozorila na to, da nekatere mednarodne korporacije razmišljajo o svojem obstanku v Sloveniji. »Ne bomo skrivali, da so nekatera določila koalicijske pogodbe v gospodarstvu povzročila razmislek o tem ali je Slovenija okolje, kjer bo mogoč razvoj, prav tako tudi v nekatere mednarodne korporacije vnesle dvom glede širjenja ali ohranjanja svoje prisotnosti. Menimo, da so nekatera določila zapisana bolj kot želja in ne načrt.«

image_alt
Podjetniki o koalicijski pogodbi: Maščujejo se prejšnji vladi. To je politika razdiranja, ne pa svoboda

AmCham je ob čestitkah novoizvoljenim politikom položil na srce, da si želijo, da Slovenija »še naprej ostane ambiciozna, razvojno naravnana država, ki se bo uvrščala med najbolj varne države z visoko kvaliteto življenja z vsem dostopnim brezplačnim šolstvom in javnim zdravstvom. Brez močnega gospodarstva pa to ne bo mogoče«. Pozdravili so njihovo namero o usmeriti v zeleni in digitalni prehod, poudarek na okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) načelih ter ničelno toleranco do korupcije, a ob tem opozorili na poslovno okolje. Želijo si, da bi to bilo predvidljivo in da Slovenija »v domači in mednarodni gospodarski skupnosti ohrani ugled verodostojne in stabilne države«. 

Opozarjajo na dialog in pozdravljajo spodbude k sodelovanju oblasti z javnostjo oz. civilno družbo, a obenem priznavajo, da pogrešajo omembo gospodarstva kot pomembnega partnerja in deležnika v razvoju. Ključne tematike za kakovost bivanja in poslovanja vidijo zdravje, znanje mednarodno konkurenčnost, trajnost ter meritokracijo in transparentnost. Opozarjajo na naslavljanje izzivov dobaviteljskih verig, primanjkljaj virov, predvsem energetskih in na nujnost sprejetja najpomembnejših reform – zdravstvena in pokojninska.

image_alt
Boscarol opozoril na prikriti način nacionalizacije: Vse, kar smo zaslužili, je obdavčeno

Želijo, da davčna reforma ostane

Napovedana odprava Janševe davčna reforme prinaša delavcem nižje neto plače. Pravijo, da je bila pomemben signal, da si podjetja, ki imajo določene namene v vlaganje in odpiranje delovnih mest v Sloveniji, želijo teh sprememb. »Vsekakor upamo, da bo ta zakon ostal, še več, da bo nadgrajen s socialno-razvojno kapico. Nenazadnje gre pri zneskovni meji, pri kateri se prispevki ne plačujejo več (socialno-razvojni kapici), tudi za pravičnost, saj v Sloveniji velja maksimalni znesek pokojnine, ni pa določena maksimalna višina prispevkov, ki se plačujejo za pokojninsko zavarovanje.«

Dodali so še, da nejasne najave o progresivnem obdavčevanju prinašajo veliko več dvoma kot koristi. »Vsekakor pa upamo, da ne bodo pomenile umik zasebnega kapitala iz Slovenije. Predvidljivo davčno okolje je eden od temeljev za dobro delovanje države in družbe.« Ob tem dodajajo, da že vrsto let gospodarstveniki in stroka pozivajo k uvedbi socialno-razvojne kapice na prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje.

Okrcali so napovedano reformo slovenskega zdravstvenega sistema in napoved odprave dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. »Podpiramo javni zdravstveni sistem, ki vključuje mrežo državnih in zasebnih (koncesionarjev) izvajalcev, saj bomo le tako lahko zagotovili boljšo dostopnost vsem. Staranje prebivalstva zahteva vedno več sredstev v zdravstveni blagajni, zato je financiranje zgolj iz socialnih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje premalo, in krije le nabor osnovnega zdravstvenega zavarovanja, razliko pa pokrijemo iz dopolnilnega zavarovanja. Ukinitev tega zavarovanja in zgolj dvig financiranja iz socialnih prispevkov, po našem mnenju, ne bosta prinesla rešitve in bosta le dodatno obremenila gospodarstvo ter zmanjšala konkurenčnost.«

Pravijo, da učinkovit zdravstveni sistem po njihovem mnenju temelji na novih tehnologijah, digitalizaciji zdravstva, stabilnem financiranju, sodobni infrastrukturi in opremi, na korporativnem upravljanju ter kompetentnem kadru. »Pandemija je žal pokazala zastarelo zdravstveno infrastrukturo, nezanesljiv seznam dolgih čakalnih vrst in kadrovske težave, ter izpostavila še večjo potrebo po novih, sodobnih pristopih zdravljenja, ki omogočajo optimalen rezultat za pacienta.«

image_alt
Golob o predlogu SDS: Kot poraženci se ne znajo dostojanstveno posloviti (VIDEO)

Pri pokojninski reformi si želijo, da bi spodbudili v dodatno pokojninsko zavarovanje še ostalo polovico delovno aktivnih, ki še v ta sistem niso vključeni. Na tak način se bodo ti izognili slabi ekonomski situaciji v starosti. Ob tem vidijo v tem načinu varčevanja še eno dobro plat – ta sredstva se vlagajo nazaj v gospodarstvo in pomembno prispevajo k razvoju slovenskega kapitalskega trga.

Premalo konkretnih predlogov

Na področju debirokratizacije si želijo, da bi v koalicijski pogodbi zasledili določila in konkretne ukrepe, ki bodo vodila k debirokratizaciji in večji konkurenčnosti okolja. Prepričani so, da bo le tako slovensko izvozno gospodarstvo konkurenčno na globalnem trgu. »V koalicijski pogodbi pogrešamo ambiciozen načrt opolnomočenja regulatorjev ter upravnih organov, ki bi gospodarstvo ne le nadzirali, pač pa bi mu nudili tudi potrebno podporo in usmeritve pri izvajanju projektov ter poslovanju.«

Obenem opozarjajo tudi na to: »Slovenija bo do leta 2030 potrebovala 5000 novih IKT-strokovnjakov vsako leto, kar pa samo z diplomanti s tega področja ne bo mogla doseči (diplomantov je 1100 letno). V tej smeri smo v AmCham Slovenija skupaj s strokovnjaki z različnih področij pripravili 18 ukrepov za več IKT-strokovnjakov za slovensko gospodarstvo, med katerimi predlagamo tudi uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole. Obenem pa naj bodo digitalne veščine del programov vseh predmetov. Poudarjamo, da s šolskimi programi, ki ne zajemajo novih znanj in kompetenc, naše otroke in mlade postavljamo v podrejen položaj ne le pri vrstnikih iz najbolj razvitih držav, temveč tudi držav v soseščini.«

image_alt
Pricurljale podrobnosti iz koalicijske pogodbe: Ukinitev dopolnilnega zavarovanja, brezplačna šolska malica ...

Zakonodaja bi morala biti manj rigidna, ne bolj

Pri pridobivanju talentov in nove delovne sile pravijo, da bi bilo dobro razmisliti o »razbremenitvi mladih z začasnim prehodom v nižji davčni razred med 25. in 35. letom ali pa z davčnimi olajšavami za selitev v Slovenijo.« Na področju akademskega podjetništva pravijo, da potrebujemo novo, manj rigidno zakonodajo in da so veseli, da v koalicijski pogodbi najavljajo mnogo pogojev, v obliki zakonov in olajšav.

Za konec so še dodali, da si želijo, da bi nadaljevali s pobudami strateškega sveta za digitalizacijo, v katerega je bilo vključenih tudi veliko strokovnjakov iz AmChama. »Menimo, da je smiselno, da se dobre pobude v korist družbe nadaljujejo in da ne zamrejo le zato, ker se postavi t. i. učinek not invented here. Prepričani smo, da bo moder voditelj iz vrst gospodarstva vsekakor prepoznal pomen sodelovanja in vključevanja stroke.«

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas