ODŠEL K ZVEZDAM
Tomaž ne trpi več, je na nebu med zvezdami
Osemnajstletnik iz Tomačevega, za katerega ste bralke in bralci Slovenskih novic sredi prejšnjega meseca zbrali dva tisočaka in pol v okviru Krambergerjevega sklada, se je v petek zvečer za vedno poslovil.
Odpri galerijo
Lidija Teršek je upala do zadnjega. Foto: Dejan Javornik
LJUBLJANA – Sredi septembra smo z veseljem zapisali, da ste se vi, naši zvesti bralci, spet izkazali kot ljudje odprtega srca. Na naših straneh smo nedolgo pred tem zapisali besede o nadvse simpatičnem fantu iz Tomačevega. Tomaž Pavlović je strastno igral mali nogomet in se uspešno uril v borilnih veščinah.
Pred izklesanim najstnikom je bila še vsa prihodnost ob tem, da je vsak dan užival v družbi mame Lidije Teršek in dveh mlajših bratov. Šestnajst let je štel in vse je teklo kot po maslu, nato pa so se na začetku leta 2016 začeli neznosni glavoboli. Po prvih pregledih so zdravniki menili, da je fant namišljeni bolnik. Tako naj bi izpuščal pouk, a se je izkazalo, da so močno podcenili njegovo zdravstveno stanje.
Na Lidijino izrecno željo so 25. maja istega leta opravili tako imenovani CT-pregled Tomaževe glave. Ne, ni bila migrena, kot so to trdili zdravniki po lumbalni punkciji na infekcijski kliniki, ki se uporablja pri diagnosticiranju raznih nevroloških bolezni, kot so meningitis, encefalitis, multipla skleroza. Bilo je nekaj veliko bolj zloveščega.
Na CT-pregledu so zaznali anomalijo, takrat je začel Tomažu tudi močno pešati vid. »Mama, invalid postajam,« je tožil. Tumor, velik za človekovo pest, je pritiskal ne le na levi del Tomaževih možganov, ampak tudi na vidni živec. Lahko bi oslepel. Mami in očetu Damjanu so povedali, da v Tomažu razsaja tako rekoč neozdravljiv možganski tumor. Imenujejo ga glioblastom in po nekaterih podatkih ga preživi samo deset odstotkov bolnikov, po drugih ga uradni medicini še ni uspelo pozdraviti.
Konec maja 2016 je prestal zahtevno operacijo, ki ji je sledila dolgotrajna kemoterapija. Minili sta dve leti, Tomaž, vajen trdega treninga, se ni vdajal. Konec maja letos pa je izvedel novico, ki je vse popolnoma pobila. Zdravljenje ni uspelo! Še več, v njegovih možganih so se pojavile nove metastaze. Doživel je epileptični napad in zaradi padca utrpel hudo poškodbo glave.
Lidija je poleti dobila občutek, da je uradna medicina obupala nad njenim Tomažem, in slika je postala še jasnejša, ko je zdravnica, ki je nadomeščala Tomaževega zdravnika med dopustom, pred enim mesecem podala mnenje, ki je govorilo, da se glede na diagnozo prenehajo izvajati vse terapije in preiskave. »Naj se enostavno sprijaznim, rekla mi je, naj s sinom ta dva meseca izkoristim čim bolj kakovostno,« je takrat dejala Lidija.
Upanje ji ni zamrlo, poiskala je kontakt nemške klinike v Tübingenu, poslala se je vsa dokumentacija in ravno v teh dneh bi se morala odpraviti v Nemčijo. A Tomaževo stanje se je le slabšalo. Nekoč izvrstni športnik je bil motorično nebogljen, začel je že izgubljati spomin, tudi bolečin se ni mogel več otepati, hromela mu je desna stran.
Nujno potrebna sredstva v višini 2500 evrov, ki ste jih prek Krambergerjevega sklada zanj dobrotljivo namenili bralci Slovenskih novic, so bila namenjena nabavi udobnega kavča za Tomaža, Lidija, ki je zaradi sinove bolezni pustila službo, je nameravala preurediti še drobno kopalnico in vzidati drsna vrata.
V petek dopoldne so se pri Tomažu spet pojavili glavoboli, hudi kot že dolgo ne. Sledila je pot v bolnišnico. Radoživ in prijeten najstnik iz Tomačevega, ki bi decembra praznoval 19. rojstni dan, se od tam ni več vrnil k mami in bratoma Dominiku in Kristanu. Ko se je večer prevešal v noč, se je fant, za katerega smo vsi držali pesti, poslovil. Njegov nasmeh, iskrivi pogled in neizmerna volja so res odšli s tuzemskega obličja, a kot je dejal eden od družinskih prijateljev: »Tomaž ne trpi več. Je na nebu, med zvezdami.«
Lidija je žalostno novico objavila na facebooku. FOTO: Boštjan Fon
Pred izklesanim najstnikom je bila še vsa prihodnost ob tem, da je vsak dan užival v družbi mame Lidije Teršek in dveh mlajših bratov. Šestnajst let je štel in vse je teklo kot po maslu, nato pa so se na začetku leta 2016 začeli neznosni glavoboli. Po prvih pregledih so zdravniki menili, da je fant namišljeni bolnik. Tako naj bi izpuščal pouk, a se je izkazalo, da so močno podcenili njegovo zdravstveno stanje.
Mama, invalid postajam!
Na Lidijino izrecno željo so 25. maja istega leta opravili tako imenovani CT-pregled Tomaževe glave. Ne, ni bila migrena, kot so to trdili zdravniki po lumbalni punkciji na infekcijski kliniki, ki se uporablja pri diagnosticiranju raznih nevroloških bolezni, kot so meningitis, encefalitis, multipla skleroza. Bilo je nekaj veliko bolj zloveščega.
Bralci Novic ste za Tomaža veliko zbrali. Foto: Dejan Javornik
Na CT-pregledu so zaznali anomalijo, takrat je začel Tomažu tudi močno pešati vid. »Mama, invalid postajam,« je tožil. Tumor, velik za človekovo pest, je pritiskal ne le na levi del Tomaževih možganov, ampak tudi na vidni živec. Lahko bi oslepel. Mami in očetu Damjanu so povedali, da v Tomažu razsaja tako rekoč neozdravljiv možganski tumor. Imenujejo ga glioblastom in po nekaterih podatkih ga preživi samo deset odstotkov bolnikov, po drugih ga uradni medicini še ni uspelo pozdraviti.
Konec maja 2016 je prestal zahtevno operacijo, ki ji je sledila dolgotrajna kemoterapija. Minili sta dve leti, Tomaž, vajen trdega treninga, se ni vdajal. Konec maja letos pa je izvedel novico, ki je vse popolnoma pobila. Zdravljenje ni uspelo! Še več, v njegovih možganih so se pojavile nove metastaze. Doživel je epileptični napad in zaradi padca utrpel hudo poškodbo glave.
V noči na soboto je izgubila sina. Foto: Dejan Javornik
Lidija je poleti dobila občutek, da je uradna medicina obupala nad njenim Tomažem, in slika je postala še jasnejša, ko je zdravnica, ki je nadomeščala Tomaževega zdravnika med dopustom, pred enim mesecem podala mnenje, ki je govorilo, da se glede na diagnozo prenehajo izvajati vse terapije in preiskave. »Naj se enostavno sprijaznim, rekla mi je, naj s sinom ta dva meseca izkoristim čim bolj kakovostno,« je takrat dejala Lidija.
Petek, zadnji večer
Upanje ji ni zamrlo, poiskala je kontakt nemške klinike v Tübingenu, poslala se je vsa dokumentacija in ravno v teh dneh bi se morala odpraviti v Nemčijo. A Tomaževo stanje se je le slabšalo. Nekoč izvrstni športnik je bil motorično nebogljen, začel je že izgubljati spomin, tudi bolečin se ni mogel več otepati, hromela mu je desna stran.
Nujno potrebna sredstva v višini 2500 evrov, ki ste jih prek Krambergerjevega sklada zanj dobrotljivo namenili bralci Slovenskih novic, so bila namenjena nabavi udobnega kavča za Tomaža, Lidija, ki je zaradi sinove bolezni pustila službo, je nameravala preurediti še drobno kopalnico in vzidati drsna vrata.
V petek dopoldne so se pri Tomažu spet pojavili glavoboli, hudi kot že dolgo ne. Sledila je pot v bolnišnico. Radoživ in prijeten najstnik iz Tomačevega, ki bi decembra praznoval 19. rojstni dan, se od tam ni več vrnil k mami in bratoma Dominiku in Kristanu. Ko se je večer prevešal v noč, se je fant, za katerega smo vsi držali pesti, poslovil. Njegov nasmeh, iskrivi pogled in neizmerna volja so res odšli s tuzemskega obličja, a kot je dejal eden od družinskih prijateljev: »Tomaž ne trpi več. Je na nebu, med zvezdami.«
