DAVČNA REFORMA

Ste slišali, kaj vse bi obdavčila Golobova vlada?

Glavne spremembe bodo pri dohodnini in obdavčitvi nepremičnin.
Fotografija: Glavne spremembe pri davčni reformi bodo pri dohodnini in obdavčitvi nepremičnin. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo
Odpri galerijo
Glavne spremembe pri davčni reformi bodo pri dohodnini in obdavčitvi nepremičnin. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo

Cilj izhodišč za davčne spremembe, ki jih je ministrstvo za finance danes predstavilo koaliciji, je enostaven, pregleden in razumljiv davčni sistem, v katerem se davki plačujejo glede na ekonomsko moč posameznika, je ob robu koalicijskega vrha dejal finančni minister Klemen Boštjančič.

Glavne spremembe pri dohodnini in obdavčitvi nepremičnin

Po Boštjančičevih besedah so koaliciji predstavili izhodišča za spremembe na davčnem področju, ki so jih na ministrstvu pripravljali od lani. Pri tem so želeli še posebej poudariti, da so bila zadnja tri leta za javne finance izredno zahtevna. Zakonsko določeni odhodki vseh javnih blagajn so se zelo povečali, številni so bili zasnovani kot trajni.

Glavna ugotovitev analize je, da »potrebe družbe in davčni sistem ne gredo več skupaj, celo vedno bolj narazen so«, je dejal Boštjančič. Prek sprememb v davčnem sistemu želijo te naraščajoče potrebe družbe nasloviti, je dodal.

Veseli ga, da je bilo v razpravi koalicije slišati strinjanje, da so zmožnosti države omejene, še posebej ob vračanju fiskalnih pravil na ravni EU po triletnem obdobju njihove zamrznitve.

Ena od ugotovitev analize stanja je po ministrovih besedah tudi ta, da so v zadnjih 20 letih s številnimi popravki uveljavljali parcialne rešitve v sistemu, s čimer je nastalo neke vrste "sračje gnezdo", ni pa država pogledala sistema kot celote.

Da je bilo v zadnjih letih zelo veliko posegov v davčni sistem, je na srečanju z novinarji opozoril tudi državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič

Pri izhodiščih na ministrstvu niso želeli iti predaleč s konkretnimi rešitvami, saj želijo široko javno razpravo, tako na ravni stroke kot splošne javnosti. Božič je povedal, da niso naredili še nobenih izračunov glede višine posameznikove davčne obremenitve. 

Že pred tem je premier Robert Golob dejal, da naj bi spremembe pri dohodnini uvedli z letom 2024, spremembe pri obdavčitvi premoženja pa leto dni pozneje.

Upoštevali bi se vsi dohodki posameznika, tudi socialni transferji

Glavna izhodišča glede sprememb pri dohodnini so, da se s ciljem večje enostavnosti resno razmišlja o sistemu neto obdavčitve dohodka, torej sistemu davčnih odbitkov namesto obstoječih davčnih olajšav.

Po Boštjančičevih besedah naj bi naslovili številne davčne olajšave in bonitete, ki so se nabrale v sistemu. Zamišljena je enotna ureditev, v kateri se bo lahko precej, tudi za več tisoč evrov, povečal neobdavčeni del dohodka, upoštevali pa se vsi dohodki posameznika, tudi socialni transferji. Od te osnove bi se nato odštevali razni odbitki, je pojasnil.

Splošne olajšave pri dohodnini ne bo več

Takšen sistem je po Božičevih besedah bolj jasen, pregleden in uporaben za zavezance. Odbitki so bolj fleksibilni kot olajšave, je dejal in dodal, da z novim sistemom ne bo več prihajalo do primerov, ko dve osebi, ki imata za delodajalca enake stroške, prejemata različno visoke prihodke. 

Ko je govoril o odbitkih kot novosti v dohodninski zakonodaji je še povedal, da splošne olajšave pri dohodnin ne bo več, bo pa ničelni dohodninski razred. »Izgleda enako, a ni,« je dejal. V kakšni višini bo ničelni dohodninski razred določen, še ni odločeno, bo pa precej višje, kot zdaj znaša splošna olajšava. Zato bodo lahko opustili marsikatero od obstoječih olajšav, ki delajo dohodninsko zakonodajo nepregledno.

Čeprav konkretnih izračunov še ni, je Božič prepričan, da bo vlada spremembe pri dohodnini uspela pripraviti in poslati v potrditev v DZ še pred koncem leta. Ni pa hotel zagotoviti, da bodo posamezniku prinesle višje neto prihodke. 

Pri obdavčitvi premoženja pa gredo razmišljanja predvsem v smer progresivne obdavčitve nepremičnin, toda glede na vrednost in ne na število. Bistvenih sprememb za večino ljudi, ki imajo le nepremičnino, v kateri živijo, tako ni pričakovati. Koalicijska SD je medtem po Boštjančičevih besedah predlagala tudi razmislek o progresivni obdavčitvi preostalih oblik premoženja, a več o tem ni želel govoriti.

Prihodki od obdavčitve nepremičnin morajo sicer ostati prihodek občin, je opomnil Božič. Glede morebitne obdavčitve drugega premoženja pa je treba po njegovih besedah naprej pregledati registre in si poskušati zamisliti, kako bodo ljudje ravnali v primeru njegove obdavčitve. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije