CEPLJENJE PREKO NOSU IN UST
Slovenija v stiski s cepivi: bi nas lahko rešila Krka in Lek?
Bi na podlagi javno objavljenih dokumentov tudi v Sloveniji lahko začeli izdelovati generično cepivo proti covidu?
Odpri galerijo
Roman Jerala s sodelavci na Kemijskem inštitutu. FOTO: Dejan Javornik
V času, ko ne vemo, kdaj bo v Sloveniji dovolj cepiv za vse, ki bi se radi cepili, se nam zastavlja vprašanje, ali bi lahko farmacevtske družbe v Sloveniji same izdelovale generično cepivo, saj je 'receptura' za cepivo Pfizerja in Biontecha na osnovi spremenjene informacijske ribonukleinske kisline (mRNK) javno objavljena.
Roman Jerala, vodja laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, ki je z ekipo našel eno od formul za cepivo proti covid-19, je prepričan, da bi tudi v Sloveniji znali izvesti neke vrste generično cepivo proti covidu na laboratorijskem nivoju, medtem ko bi bila organizacija industrijske proizvodnje bolj zahtevna.
»V javno objavljenih dokumentih manjka veliko podatkov ('know-how'), potrebnih za učinkovito proizvodnjo. Po drugi strani pa je cepivo zaščiteno s patenti in – kar je še pomembnejše –, če bi enako cepivo proizvajal drug proizvajalec, bi moral prav tako izvesti testiranje teh konkretnih pripravkov cepiva, da bi dokazal, da je ekvivalentno odobrenemu,« je dejal Jerala za Slovenske novice.
V tovarni zdravil Krka iz Novega mesta možnosti za razvoj cepiva ne vidijo, saj se z razvojem in proizvodnjo cepiv ne ukvarjajo. Dejstvo, da so znani podatki o delovanju cepiva in vsebnosti posameznih pomožnih snovi za razvoj cepiva, pa po mnenju famacevtske družbe Lek ni dovolj, da bi lahko začeli proizvajati cepivo, saj za to nimajo ustreznih znanj in tehnologije, hkrati pa, kot pravijo, spoštujejo pravice intelektualne lastnine.
»Razvoj in proizvodnja cepiv za virusne okužbe je zelo specifično področje v farmaciji, ki zahteva posebna znanja in tehnologije. Prav zaradi te specifičnosti in dejstva, da se morajo cepiva prilagajati spreminjanju virusov (npr. novi sevi), je področje cepiv v domeni inovativnih farmacevtskih družb, ki so specializirana tudi za to področje. Tudi med inovativnimi farmacevtskimi družbami se s področjem cepiv ne ukvarjajo vsa, tako tudi Novartis v svojem portfelju nima cepiv in se tudi ne ukvarja z razvojem cepiv proti covidu 19,« so nam sporočili iz Leka, kjer so se v razvoju od leta 2018 usmerili v nalezljive bolezni. kot so malarija in vrsta drugih zapostavljenih tropskih bolezni.
Kaj se dogaja s slovenskim cepivom proti covidu 19, ki je uspešno prestalo testiranje na miših? »Zdaj ko so na voljo odobrena cepiva, smo poudarek razvoja cepiva prenesli na načine aplikacije brez injiciranja, torej vnos preko nosu in ust, ki imajo pomembne prednosti in bi lahko bile uporabljene za naslednja cepiva. Potekajo predklinična testiranja, klinični testi bi zahtevali veliko naložb in sodelovanje medicinske stroke,« pravi Jerala.
Misel, da bi v Sloveniji v prihodnje dobili cepivo, ki bi ga razvili in testirali v Sloveniji, Jeralo še drži pokonci. »Tržišče pa bi seveda moral biti ves svet, ne samo Slovenija. Napredek biomedicinske tehnologije podpira pristope, s katerimi oblikujemo terapijo za posameznega pacienta, in s takimi butičnimi pristopi bi lahko bili konkurenčni predvsem na področjih, kot so imunoterapija raka in genskega zdravljenja. Znanje imamo, tudi sredstva ne bi bila nedosegljiva za podporo centra za napredne metode zdravljenja, vendar podpora zanj ta trenutek očitno še ni dozorela,« je dejal Jerala, ki je mnenja, da družbe brez visoke precepljenosti čakata kolaps in izolacija.
Roman Jerala, vodja laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, ki je z ekipo našel eno od formul za cepivo proti covid-19, je prepričan, da bi tudi v Sloveniji znali izvesti neke vrste generično cepivo proti covidu na laboratorijskem nivoju, medtem ko bi bila organizacija industrijske proizvodnje bolj zahtevna.
»V javno objavljenih dokumentih manjka veliko podatkov ('know-how'), potrebnih za učinkovito proizvodnjo. Po drugi strani pa je cepivo zaščiteno s patenti in – kar je še pomembnejše –, če bi enako cepivo proizvajal drug proizvajalec, bi moral prav tako izvesti testiranje teh konkretnih pripravkov cepiva, da bi dokazal, da je ekvivalentno odobrenemu,« je dejal Jerala za Slovenske novice.
V Krki se s cepivi ne ukvarjajo, v Leku pa usmerjeni v zdravila za tropske bolezni
V tovarni zdravil Krka iz Novega mesta možnosti za razvoj cepiva ne vidijo, saj se z razvojem in proizvodnjo cepiv ne ukvarjajo. Dejstvo, da so znani podatki o delovanju cepiva in vsebnosti posameznih pomožnih snovi za razvoj cepiva, pa po mnenju famacevtske družbe Lek ni dovolj, da bi lahko začeli proizvajati cepivo, saj za to nimajo ustreznih znanj in tehnologije, hkrati pa, kot pravijo, spoštujejo pravice intelektualne lastnine.
»Razvoj in proizvodnja cepiv za virusne okužbe je zelo specifično področje v farmaciji, ki zahteva posebna znanja in tehnologije. Prav zaradi te specifičnosti in dejstva, da se morajo cepiva prilagajati spreminjanju virusov (npr. novi sevi), je področje cepiv v domeni inovativnih farmacevtskih družb, ki so specializirana tudi za to področje. Tudi med inovativnimi farmacevtskimi družbami se s področjem cepiv ne ukvarjajo vsa, tako tudi Novartis v svojem portfelju nima cepiv in se tudi ne ukvarja z razvojem cepiv proti covidu 19,« so nam sporočili iz Leka, kjer so se v razvoju od leta 2018 usmerili v nalezljive bolezni. kot so malarija in vrsta drugih zapostavljenih tropskih bolezni.
Jerala vidi možnost za prodor Slovenije v svet
Kaj se dogaja s slovenskim cepivom proti covidu 19, ki je uspešno prestalo testiranje na miših? »Zdaj ko so na voljo odobrena cepiva, smo poudarek razvoja cepiva prenesli na načine aplikacije brez injiciranja, torej vnos preko nosu in ust, ki imajo pomembne prednosti in bi lahko bile uporabljene za naslednja cepiva. Potekajo predklinična testiranja, klinični testi bi zahtevali veliko naložb in sodelovanje medicinske stroke,« pravi Jerala.
Misel, da bi v Sloveniji v prihodnje dobili cepivo, ki bi ga razvili in testirali v Sloveniji, Jeralo še drži pokonci. »Tržišče pa bi seveda moral biti ves svet, ne samo Slovenija. Napredek biomedicinske tehnologije podpira pristope, s katerimi oblikujemo terapijo za posameznega pacienta, in s takimi butičnimi pristopi bi lahko bili konkurenčni predvsem na področjih, kot so imunoterapija raka in genskega zdravljenja. Znanje imamo, tudi sredstva ne bi bila nedosegljiva za podporo centra za napredne metode zdravljenja, vendar podpora zanj ta trenutek očitno še ni dozorela,« je dejal Jerala, ki je mnenja, da družbe brez visoke precepljenosti čakata kolaps in izolacija.
