S kavča enajst lutkovnih predstav zastonj

Tako kot mine vsaka vojna in pride mir, za nočjo posije sonce, bo tudi ta pandemija korone minila in bomo spet zaživeli v svojem ritmu. Zlasti otroci in tudi starši nestrpno čakajo, da se bodo začele prireditve in bodo gledališča odprla svoja vrata.

Lutkovno gledališče v Ljubljani je imelo še zdravega leta, verjeli ali ne, kar 1155 predstav. Lutkovne predstave za otroke, družine in občasno tudi za odrasle ustvarja kar 60 stalnih delavcev, igralcev, scenskih tehnikov, mizarjev, izdelovalcev lutk in vseh, ki služijo malemu lutkovnemu odru pod Ljubljanskim gradom.
 

Selitev na zaslone

Gledališča so ob drugem valu korone za obiskovalce zaprta že več kot tri mesece, kljub temu pa življenje v njih ni povsem zamrlo. Kot nam je povedala predstavnica lutkovnega gledališča Petra Škofic, vaj za bodoče predstave niso nikoli prekinili. Včasih je bilo malce nerodno vaditi z masko, a volje niso izgubili. Samo v zadnjem mesecu so zaključili vaje dveh predstav in ju postavili na oder. No, bolj na zaslone in na zalogo.

»Obiskovalci so si tako na spletu že lahko ogledali premiero lutkovne predstave Najprisrčnejši velikan v režiji Jake Ivanca, predstava Nevidna režiserja Primoža Ekarta pa bo s premiero počakala na odprtje gledališč.
Sicer na odrih trenutno potekajo vaje za predstave Peskovnik v režiji Mihe Goloba, Nihče čez črto Katje Povše in pa, komu ni znana zgodba iz otroštva, Čarovnik iz Oza v režiji Yulie Roschine, ki smo si jo neko dopoldne minulega tedna ogledali tudi mi.

Na službenih vratih smo srečali scenskega tehnika Iztoka Vrhovnika, ki je prekladal pravkar pripeljano novo opremo. Priznal je, da tudi med korono delo ni zastalo, saj so vaje tekle naprej, tehniki pa jim morajo na svoj način slediti, saj je treba pravočasno izdelati sceno.

Na odru smo srečali koreografinjo predstave Čarovnik iz Oza, plesalko Ano Pandur Predin, ki je imela vajo z Ano Hribar, ta v predstavi igra Strašilo, in Zojo Ano Štiglic, ki igra Dorotejo.
 

Družinska predstava

Kot nam je povedala režiserka Yulia Roschina, gre pravzaprav za koreodramo: »Plesno-gledališko predstavo, namenjeno otrokom od štirih let naprej in družinam, zato ji pravimo družinska predstava, saj se najbrž spomnite filma, mar ne.«

Vzdušje okoli odra in na njem je bilo pravzaprav veselo, a tudi na svoj način spokojno, v velikem pričakovanju trenutka, ko se bodo vrata gledališča odprla in bo završalo po hodnikih in bo slišati otroške glasove vsevprek.
Stik z obiskovalci sicer že ves čas koronavirusa ohranjajo s spletnimi ogledi predstav.


»Brezplačno si je na spletni strani Lutkovnega gledališča Ljubljana mogoče ogledati 11 predstav: Peter Pan, Sovica Oka, Živalska farma, Zajčkova hišica, Emil in detektivi, Martin Krpan, Groznovilca, Nebo nad menoj, Vihar v glavi, Virginija Volk, Mojca Pokrajculja, tri pa so plačljive: Štiri črne mravljice, Zverjašček in Najprisrčnejši velikan,« nam je povedala Škofičeva.

Toda statistika je žal neizprosna. Leta 2019 so našteli kar 121.696 obiskovalcev, lani, v letu korone, pa le 27.719.
Da bi ohranili kar se da pristen stik z obiskovalci, so posebno skrb namenili šolam. »Za naštete predstave smo pripravili posebne pedagoške programe, naši igralci pa se že od decembra s pogovori vključujejo v šolske učilnice.«


Povejmo, da je sodelovanje igralcev v spletnih učilnicah naletelo na izjemen odziv šol.
Za otroke so pripravili tudi pet videodelavnic o izdelavi lutk, januarja pa so v sodelovanju s 3. programom Radia Slovenija – programom ARS začeli cikel pravljic iz različnih svetovnih izročil z naslovom Iz nekoč v danes. Pravljice vsak večer od ponedeljka do petka interpretirajo naši igralci, in sicer v živo iz studia 3. programa.

Lutkarji se zavedajo, da bodo začetki predstav spomladi okrnjeni, saj bo v dvorano smelo le omejeno število obiskovalcev. Kljub temu pa si priznajmo, da se gledališke, lutkovne ali plesne predstave prek računalnika pač ne morejo primerjati s tistimi v dvorani.