Priznanja zaslužnim planincem
Ob tej priložnosti sta predsednik PZS dr. Jože Rovan in Miro Eržen podelila plakete Ustanove Avgusta Delavca za zasluge pri pripravah in izgradnji Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani ter gradiv nekdanjim funkcionarjem PZS, planinskim delavcem prostovoljcem. Bronasto plaketo je prejela dr. Slavica Tovšak, ki je bila vodja komisije za zgodovino pri PZS ter je pripomogla, da so v okviru planinskih društev PZS zbrali potrebna sredstva.
Srebrno plaketo je prejel dr. Janez Duhovnik, ki je dal pobudo za ustanovitev Ustanove Avgusta Delavca, da je bila v odločilnih trenutkih pomembna za začetek gradnje Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Ustanovili so jo PZS, SKG Skala in PD Dovje-Mojstrana. Zlato plaketo so podelili mag. Francu Ekarju, nekdanjemu predsedniku Planinske zveze Slovenije v prvem desetletju novega tisočletja. Kljub različnim pomislekom o lokaciji in vsebinski zasnovi Slovenskega planinskega muzeja je takratni predsednik Ekar storil pomemben korak k soustanoviteljstvu Ustanove, kar je potem odločilno vplivalo na realizacijo izgradnje muzeja.
115 let po odprtju Aljaževega stolpa je zaživel Slovenski planinski muzej.
Slovenski planinski muzej, v katerem ohranjajo dediščino naroda planincev in gornikov, je danes namenjen sistematični obdelavi in proučevanju kulturne dediščine slovenskega gorništva in planinstva s sedežem v Mojstrani. Odprli so ga 7. avgusta 2010, natanko 115 let po odprtju Aljaževega stolpa na vrhu Triglava. Ustanovo so poimenovali po Avgustu Delavcu, alpinistu, gorskem reševalcu in tudi častnemu članu PZS, ki je bil še posebno zaslužen za sistemsko zbiranje gradiv planinske dediščine in postavitev razstave Triglavska zbirka s planinskimi, alpinističnimi, gorskoreševalnimi rekviziti in opremo ter slikovnim materialom.
Namen ustanovitve je bil, da se ustanova vključi v zbiranje dodatnih in manjkajočih sredstev za izgradnjo in delovanje Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani; Občina Kranjska Gora je sprejela investicijo Planinske zveze, PD Mojstrana, Gorniškega kluba Skala, Triglavskega narodnega parka in množice planincev ter donatorjev, ki so z razumevanjem in planinsko nacionalno pripadnostjo ter s prostovoljnimi prispevki po stoletju priprav pomagali, da se je Slovenski planinski muzej vendarle zgradil.
